Okrogla miza o sedimentih

Sedimenti, ki jih reka odnaša, prenaša in nanaša, lahko povzročajo podobne posledice kot plazovi in poplave, a jih zakonodaja praktično ne upošteva kot dejavnik oblikovanja pokrajine ali dejavnik naravnega tveganja. Zato sta Komisija za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije in Geomorfološko društvo Slovenije 17. januarja 2018 v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU v Ljubljai pripravila okroglo mizo o sedimentih.

Uvodne predstavitve so imeli Mitja Bricelj – Protokol o ravnanju s sedimenti, Matija Zorn – Premeščanje gradiva na pobočjih, Florjana Ulaga – Hidromorfologija in monitoring sedimentov in Milan Kobal – Vloga gozda v hidroloških procesih.

Po predstavitvah se je razvnela živahna razprava o nujnosti umestitve upoštevanja prenašanja prepereline v zakonodajo, o načinu urejanja vodotokov, da bo prenos sedimentov omogočal naravno življenje reke, o prepustnosti in neprepustnosti vodnih pregrad za sedimente in ukrepih, ki omogočajo sonaravno gospodarjenje s sedimenti. Omenili so, da vetrno odnašanje prsti, ki se vse pogosteje pojavlja, v Sloveniji še ni opredeljeno kot naravna nesreča. Dotaknili so se tudi šolske in učne rabe, saj Ministrstvo za okolje in prostor  pripravlja mednarodni projekt o vodah, v katerega bodo vključene tudi šole. Do aprila, ko se bodo spet sestali, nameravajo pripraviti tudi zakonodajne dokumente o sedimentih.

Udeleženci razprave.

Od leve: Matija Zorn, Florjana Ulaga, Milan Kobal in Mitja Bricelj.

Foto: Marjan Jarnjak

Email this to someonePrint this pageShare on FacebookTweet about this on Twitter