Osnovna šola v Bohinjski Bistrici postavila tablo o visokih vodah

25. maja so oznako visokih voda postavili na Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Postavljenje tablic je ena od dejavnosti Agencije Republike Slovenije za okolje in Komisije za hidrogeografijo Zveze geografov Slovenije.

Oznako so na pobudo učiteljice geografije Nataše Mrak namestili učenci višjih razredov osnovne šole. Postavitev so obogatili s poučnim programom, v katerem so se spomnili 18. septembra 2007, ko je voda po obilnem deževju popolnoma zalila spodnji del šole. Kot je povedal Jože Cvetek, ki je bil takrat ravnatelj, je voda vdirala z vrha skozi vrata in okna, ki jih je s pritiskom razbila, in iz podtalnice. Omare so plavale iz učilnice v učilnico. Ravnateljica Mojca Rozman je spomnila, da je zadnja generacija, ki se poplave še spomni, zapustila šolo pred dvema letoma. Župan Franc Kramar je pohvalil tovrstne ozaveščevalne dejavnosti, saj pripomorejo tudi k temu, da se občani lažje odločajo, katere bodo občinske prioritete. Organizacijo dogodka je podprlo tudi Turistično društvo Bohinj, saj se zaveda, da je naravna gorska pokrajina in dejavnosti v njej največja tržna priložnost Bohinja.

Učenci drugega in devetega razreda so pripravili zanimive spominske utrinke o poplavi, ki se je celo devetošolci spominjajo samo po pripovedovanju starejših. Celo zapiski, s katerimi so si učenci pomagali, so imeli na hrbtni strani izrisan poplavni simbol. Petkov dogodek je imel tri temeljne namene: spominskega, opominskega in učnega. Tablica, ki je prva v Sloveniji pritrjena na šolo, je skromno učilo, ki pa omogoča učiteljem, da jo uporabijo vedno, kadar je vsebina pouka vezana na vodo, fizikalne zakone, urejanje prostora, posege v pokrajino in njihovo načrtovanje ter na zgodovinski spomin.

Nato so se gosti in devetošolci podali še do mostu v bližnjem kampu. Kampa ne ogrožajo površinske vode iz zaledja, tako kot šolo, ampak Sava Bohinjka, ki na srečo poplavlja jeseni in v zgodnji pomladi, ko je kamp zaprt. V nagovoru so predstavniki občine in Turističnega društva povedali, da se vodne razmere izboljšujejo, odkar se rečno korito celostno ureja. Po pritrditvi tablice so si na treh panojih ogledali še fotografije kampa, ko je bil poplavljen in ko je polno zaseden.

 Mojca Rozman, ravnateljica OŠ Bohinjska Bistrica, je pozdravila udeležence in poudarila pomen oblikovanja zgodvinskega spomina – tudi o naravnih nesrečah.

Učenci različnih generacij so povedali, kako so se njihovi sorodniki spomnili poplave in leta 2007. Tedanji ravnatelj Jože Cvetek je, poleg živega spomina na dogodke, pohvalil tedanje hitro ravnanje oblasti in zanimivost, da so prav poplave v Bohinju vplivale na spremembo zakonodaje o naravnih nesrečah.   Franc Kramar, župan Bohinja, je opisal prizadevanje občine in ukrepe, ki so jih v zvezi s preprečevanjem naravnih nesreč že napravili.

Peter Frantar je v imenu Agencije RS za okolje in Zveze geografov Slovenije, ki sta pobudnika akcije, opisal, zakaj in kako poteka pritrjevanje tabel v Sloveniji.

Učenca sta pritrdila tablo, ki bo ob vhodu v šolo vedno dokazovala, zakaj je poplava povsem uničila spodnje šolske prostore.

Milena Košnik, vodja strokovne službe Turističnega društva Bohinj, je postavitev tabel navezala tudi na ozaveščanje turistov o tem, kakšna je lahko narava v Bohinju.

Nataša Mrak, ki si je zamislila in vodila dogodek, je poskrbela tudi za nemoteni potek interaktivnega kviza.

Kvizovska vprašanja so si zamislili in izmislili učenci.

V kampu je nagovor Boštjana Mencingerja, podpredsednika Turističnega društva Bohinj, privabil tudi domače in tuje turiste.

.  Jože Sodja, podžupan Bohinja, se je spomnil svojega gasilskega posredovanja ob katastrofalnih poplavah.

Učenca sta pritrdila tablo tudi na steber mostu na robu kampa.

Priložnostna razstava, ki so jo pripravili v kampu, je v fotografijah pokazala posledice poplave in današnjo urejenost.