Strokovna razprava ob objavi prvih rezultatov mednarodne raziskave PISA 2022

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Pedagoški inštitut sta na skupni novinarski konferenci, ki je potekala 5. 12. 2023, hkratno z mednarodno objavo predstavila prve rezultate mednarodne raziskave PISA 2022 za Slovenijo.

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA (Programme for International Student Assessment) je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učencev in učenk v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah. Z raziskavo se ugotavljajo ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti dijakinj in dijakov pri starosti 15 let. V vsakem ciklu raziskave je  enemu od treh področij namenjen večji obseg nalog in vprašanj; v raziskavi PISA 2022 je to bila matematična pismenost. V raziskavi je sodelovalo 83 držav. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 6.721 dijakinj in dijakov, učenk in učencev ter učečih se iz 296 srednješolskih izobraževalnih programov, 52 osnovnih šol oziroma dveh ustanov za izobraževanje odraslih. Zbiranje podatkov je bilo v celoti izvedeno na računalnikih. Skupaj s šolami raziskavo v Sloveniji že od vključitve države v raziskavo izvaja Pedagoški inštitut.

Po novinarski konferenci je sledila prva razprava s strokovnimi partnerji ob predstavitvi objave rezultatov te mednarodne raziskave na Ministrstvu za kulturo. V razpravi so sodelovali: Jasna Rojc, državna sekretarka MVI, dr. Klaudija Šterman Ivančič, nacionalna koordinatorka raziskave PISA v Sloveniji s Pedagoškega inštituta, red. prof. dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete UL in vodja delovne skupine za pripravo NPVI, red. prof. dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, dr. Vinko Logaj, direktor ZRSŠ, doc. dr. Andreja Drobnič Vidic, Fakulteta za matematiko in fiziko UL, doc. dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta UL. Razpravo je moderirala dr. Mojca Štraus, Sektor za kakovost in analize, Urad za razvoj in kakovost izobraževanja, MVI.

Celotno poročilo PISA 2022 in povzetke si lahko preberete na spletni strani Pedagoškega inštituta.

Posnetek celotne razprave je dostopen na tej povezavi.

Posnetek novinarske konference, ki je potekala na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, pa na tej povezavi.

Avtorica fotografij: Katja Goljat

Komentarji

  1. Jerneja Stoviček
    15. 12. 2023 at 08:08

    Bralna pismenost je temelj za vse ostale pismenosti. O njej se veliko govori, a dejansko v sistemskih okvirih šole bolj malo razmišlja. Na to kaže na primer položaj šolskih knjižnic. Učitelji imajo sicer priporočila, da s šolsko knjižnico sodelujejo, a to so zgolj priporočila, ki jih učitelji upoštevajo ali pa ne. Glede na to, kako so v današnjih časih obremenjeni ne le s poučevanjem, ampak tudi s kupom birokracije, zoprnimi starši … pa je bolj ali manj jasno, v kolikšni meri bodo priporočila upoštevali. Ob tem pa ima tudi dan samo 24 ur, kajne … Drugi problem šolskih knjižnic so sredstva za nakup gradiva, ki na šolah niso namenska, ampak so odvisna od volje ravnateljev, pri čemer vsi vemo, da nekateri ravnatelji na branje in knjige dajo več, drugi manj. Posledica tega je, da so šolske knjižnice glede pogojev dela po Sloveniji zelo različne. In na ta način je zelo različen tudi položaj knjižničarja na šoli. Ker njegova vloga na šolah s strani vodstva velikokrat ni ustrezno razumljena, se ga dostikrat uporablja predvsem kot “deklico za vse”. Hodi nadomeščat, v spremstva … Vloge, ki bi jo lahko ob večji sistemski domišljenosti za bralno pismenost na šoli imel, pa ne opravlja. Pa tudi sicer je odnos do šolskih knjižnic zelo problematičen – o njih na primer ministrstvo za šolstvo razmišlja redko ali skoraj nikoli, in to tudi v današnjih časih, ko ugotavljamo, kako je pri mladih bralna pismenost padla … Podobno, kot se govori o digitalizaciji šolstva, o informacijskem in podobnem opismenjevanju učencev, a predmeta računalništva v rednem obveznem programu osnovne šole še vedno nimamo – KAKŠEN ABSURD za današnje čase. Iz opisanih razlogov zato vsako razpravljanje o bralni in drugačnih pismenostih pri učencih s strani odločevalcev jemljem kot samo še eno od zapravljanj davkoplačevalskega denarja, ki ne služi ničemur, saj predstavlja zgolj teoretiziranje o nečem, kar bi lahko sicer na enostaven in hiter način sistemsko rešili že zdavnaj. Samo malo več zdrave pameti bi bilo potrebne na ministrstvu za šolstvo in njegovem uradništvu.