V šolskem letu 2024/25 na SIO s septembrom začenjamo cikel vabljenih člankov na temo digitalnega državljanstva. Tokrat z vami delimo prispevek Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje na temo dezinformacij.
Ste že slišali za invazijo stenic v eni izmed evropskih držav? Ali da je avstralska breakdance plesalka, ki je požela veliko kritik za svoj nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Parizu, bila tam zgolj zaradi zaslug svojega moža? In da je Aids biološko orožje? Ste videli fotografijo papeža Frančiška v beli puhovki? Četudi novica zveni verodostojno in je fotografija videti resnična, so to bolj znani primeri razkritih dezinformacij. Znana sta primera politika in športnice, ki sta vabila v investiranje v lažne valute, zaokrožila pa je tudi lažna novica, da Ukrajina ustvarja umazano bombo, ob njej pa fotografija slovenske Agencije za radioaktivne odpadke. To kaže, da tudi Slovenija na dezinformacije ni imuna.
Kaj so dezinformacije?
Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države z namenom zavajanja ali manipuliranja s posamezniki in javnim mnenjem. Dezinformacije niso nov pojav, se pa z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence možnosti njihovega širjenja bliskovito povečuje.
Kaj je namen dezinformacij
Avtorji dezinformacije ustvarijo za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah ali celo za vplivanje na politične procese. Njihov namen je, da vas zavedejo ali pa želijo z vami manipulirati. Ustvarjajo zmedo, vzbujajo jezo, strah, želijo škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Zmanjšujejo našo sposobnost, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij, zato spodkopavajo zaupanje v državne institucije, medije in ogrožajo demokracijo.
Ne sodelujte pri širjenju dezinformacij!
Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je vsak izmed nas lahko njihova tarča, je prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, širijo pa se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato ne sodelujete pri njihovem prenašanju.
»preBERI, preMISLI, PREVERI«
Na spletnem mestu državne uprave GOV.SI je tematska podstran o dezinformacijah z dodatnimi poglobljenimi vsebinami. Spremljajte tudi naš profil ‘Ustavimo dezinformacije’ oziroma @SloVsDezinfo na družbenih omrežjih X, Facebook in Instagram.
Več o tem, kakšne dezinformacije se širijo, lahko izveste tudi v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki ga Urad vlade za komuniciranje prevaja tudi v slovenščino in objavlja na GOV.SI.
Želite vedeti več?
Medijska pismenost je pomembna
O dezinformacijah se moramo pogovarjati in jih znati prepoznati. K temu pripomore tudi medijska pismenost, ki ne pomeni zgolj učenja in razvijanja sposobnosti uporabe novih tehnologij, ampak tudi to, da posameznik kritično in premišljeno prebira objave in novice ter se zaveda, da vse informacije morda niso resnične.
Medijska pismenost je ključna za razumevanje, kako so informacije ustvarjene, kdo jih ustvarja in s kakšnim namenom. S spodbujanjem kritičnega mišljenja pri branju novic, ogledovanju videoposnetkov ali pregledovanju objav na družbenih omrežjih lahko posameznik prepozna pristranskost, manipulacije in napačne informacije. Prav tako mu medijska pismenost omogoča, da loči med verodostojnimi viri in tistimi, ki širijo napačne ali zavajajoče informacije in zna poiskati verodostojen vir, da preveri dvomljivo informacijo. V današnjem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku, je ta sposobnost nujna za ohranjanje objektivnega pogleda na dogodke in za preprečevanje širjenja dezinformacij.
Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation and Interference – FIMI) predstavlja poskus vmešavanja iz tujine na javno mnenje neke države z lažnimi informacijami. V tem primeru tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države.
Vabljeni k poslušanju GOVSI podkasta
Urad vlade za komuniciranje (UKOM) je posnel dva GOVSI podkasta na temo dezinformacij.
V prvem (E7 | Siim Kumpas) je bil gost vodja skupine za politiko, strategijo in globalna prednostna vprašanja v oddelku za strateško komuniciranje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) Siim Kumpas. Dezinformacijski akterji v zadnjem času uporabljajo ponarejene medije, da širijo svojo agendo. »Ustvarijo nekaj, kar je videti kot najpomembnejši časopis v Sloveniji, ko odpreš spletno stran, vidiš, da je ena črka v naslovu drugačna. 95-odstotno pa je videti enako kot dejanski časopis. In denimo devet zgodb na spletni strani je enakih kot v dejanskem časopisu. Ena zgodba pa je podtaknjena. Vsi ne bodo nasedli. Mnogi vidijo, da je to lažna stran. Veliko ljudi pa tudi ne pogleda vrstice z naslovom in ne preverijo vseh črk, ali je vse enako,« je med drugim povedal Kumpas.
V drugem podkastu (E11 | Nicholas J. Cull) je ugledni ameriški profesor na področju komuniciranja in javne diplomacije Nicholas J. Cull govoril o zgodovini dezinformacij, značilnosti dezinformacij dandanes ter izzivih, ki jih za demokracijo prinašajo sodobne tehnologije in vse večje količine (dez)informacij. »Sovražnik pravzaprav ni več ideologija, temveč resnica sama. Demokracija je napadena, zato moramo zgraditi informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence,« je med drugim povedal gost, ki je eden vodilnih učenjakov na področju mednarodnih odnosov in tako imenovane mehke moči.
