»Gozdovi so biotsko najbolj raznovrstni, a hkrati najbolj ogroženi ekosistemi na Zemlji. Zaradi podnebnih sprememb in vse slabših, za uspevanje gozda marsikje že nemogočih razmer, je iskanje strategij in rešitev za zdravje gozdov in ohranitev postala pomembna naloga raziskovalcev in gozdarjev po vsem svetu« (Brus, 2022). »Pragozdovi oziroma pragozdni ostanki so naravna oblika gozdne vegetacije, ki se razvija sama brez posrednega ali neposrednega vpliva človeka« (Zveza gozdarskih društev Slovenije).
Prispevek predstavlja primer biološkega terenskega dela v pragozdu, ki smo ga z dijaki izvedli v septembru 2024. V Kočevju nas je zjutraj sprejela izkušena vodnica, od koder smo se odpravili do Roga. Najprej smo spoznali “kraljico Roga”, največjo in mogočno jelko, visoko 55 m. Nato smo nekaj ur hodili po robu pragozda Rajhenav, po poti, ki je del roške pešpoti. Med hojo smo opazovali sledi različnih živali (medvedov, jelenjadi, srnjadi, …). Pozorno smo opazovali veliko pestrost rastlin in gliv, ki so nam prečkale pot, ter plezali čez mnoga podrta debla. S svojo hojo smo pazili, da čim manj poškodujemo, da smo sicer govorili na glas zaradi morebitne prisotnosti velikih zveri, vendar nismo bili preglasni. Zaznavali smo tudi s tipom in sluhom. Npr. podajali smo si za pest veliko kepo trohnečega lesa in ga opisali glede na maso, vlago, teksturo ter skušali iztisniti vodo. Poslušali smo razlago o opaženih pojavih in razpravljali (ali je npr. ostanek podrtega drevesa; panj še živ ali ne, s pomočjo modelov smo prepoznavali različne odtise živali (sesalcev) v gozdnih tleh, primerjali različne dlake sesalcev.
Spoznati pragozd je bila res posebna izkušnja. Po odzivih dijakov, so ti zelo dobro razvili zavedanje, da npr. podrta drevesa nudijo habitate vsem skupinam organizmov (bakterijam, glivam, živalim, rastlinam, …) in vse skupine imajo ključno vlogo za stabilnost ekosistemov. Kljub temu, da velikih zveri neposredno nismo srečali, ni bilo nobenih razočaranj, ampak se je še toliko bolj povečalo zanimanje za njihov način življenja in razumevanje dinamike njihovega gibanja. Kljub temu se je prisotnost zveri zelo dobro zaznala po njihovih sledeh, kar je imelo svojevrsten pozitivni učinek. Opazovanje prvobitne narave, razprava in poglabljanje razumevanja delovanja gozda, kot ekosistema, ter razvijanje zavedanja pomena zaščitenih območij, v katere človek naj ne bi neposredno posegal, so bili najpomembnejši cilji, ki smo jih dosegli z izvedbo tega terenskega dneva.
Viri:
Brus R. (2022). Slovenski pragozdovi. https://www.nationalgeographic.si/slovenski-pragozdovi/
Zveza gozdarskih društev Slovenije. Dostopno na: http://zgds.si/slovenski-pragozdovi-in-njihova-ohranjenost-so-del-vec-kot-stoletne-tradicije-sonaravnega-vecnamenskega-in-trajnostnega-gospodarjenja-z-gozdovi-v-sloveniji/
Odlična ideja, ki jo lahko prenesemo tudi v OŠ.