UČNI SCENARIJ V PROJEKTU RAČEK

sodelovanje skica

PREDLOG UČNEGA SCENARIJA

(avtorji: dr. Sonja Čotar Konrad, dr. Maja Lebeničnik, dr. Andreja Klančar, dr. Tina Štemberger)

01 PREDSTAVITEV

Naslov učnega scenarija  Oblikujte kratek, privlačen naslov učnega scenarija.SEVERNI MEDVEDEK IŠČE ZAKLAD – uvod v algoritmično mišljenje
Povzetek učnega scenarija  Na kratko predstavite učno aktivnost.Dejavnost Severni medvedek išče zaklad – uvod v algoritmično mišljenje je namenjena predšolskim otrokom starim 3–5 let, ki prek igre na mreži razvijajo osnove algoritmičnega mišljenja. Otroci z uporabo simbolov (puščic) načrtujejo in izvajajo korake, da plišasta žival doseže cilj. Aktivnosti vključujejo sodelovanje v skupinah, reševanje problemov, iteracijo (ponovitev) in prostorsko orientacijo.          
Ključne besede (do 3 ključne besede)  Algoritmično mišljenje skozi igro, zaporedje ukazov, predšolski otroci
Licenca dostopnosti in uporabe učnega scenarija    
Avtor(ji) učnega scenarija na VIZ (navedeni po abecednem vrstnem redu)  Vesna Košir Pevec

02 KONTEKST IZVEDBE IN PRIPRAVA 

Starost otrok/učencev Navedite, za katero starostno obdobje v vrtcu/razred v OŠ je aktivnost načrtovana. 3-5 let
Trajanje izvedbe   Navedite predvideno trajanje izvedbe aktivnosti (pedagoške ure). 3 šolske ure
Viri za oblikovanje priprave npr. spletne strani, e-knjige in članki, zvočni posnetki, videoposnetki, interaktivni spletni viri, fizični viri (npr. monografije, učbeniki).   Bodite pozorni na avtorske pravice, strokovno oziroma znanstveno ustreznost uporabljenih virov1. Krajnc, R., Košir, K., & Čotar Konrad, S. (2023). Računalniško mišljenje: kaj je in zakaj bi ga sploh potrebovali?. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/06/02_RadovanKrajnc-idr-1.pdf 2. Drobnič Vidic, A. (2024). Algoritmično mišljenje pri zaporedjih v vsakdanjem življenju. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2024/09/02_AndrejaDrobnicVidic.pdf 3. Licardo, M., Mezak, J., & Gencel, İ. E. (Eds.). (2024). Poučevanje za prihodnost v predšolski vzgoji. Univerza v Mariboru. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/760 4. Koron, A. (2020). Razvoj računalniškega mišljenja skozi Scratch programiranje v osnovni šoli (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta). Univerza v Ljubljani. https://pefprints.pef.uni-lj.si/6710/1/AnjaKoronMagistrskaNaloga.pdf 5. Luštek, A. (2018). Zgodnje poučevanje računalništva z uporabo didaktičnih iger (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta). Univerza v Ljubljani. https://pefprints.pef.uni-lj.si/4728/1/Anja_Lu%C5%A1tek_Magistrsko_delo.pdf

03 NAMEN IN UČNI CILJI (OPERATIVNI) 

Namen  Opredelite splošne cilje učnega scenarija.Otrok razvija sposobnost načrtovanja in razmišljanja v korakih. Otrok razume, da se naloge rešujejo z zaporedjem dejanj (algoritmi). Otrok razvija logično mišljenje in prostorsko orientacijo.
Medpodročno/medpredmetno povezovanje  Navedite področja/predmete, ki jih boste v učni aktivnosti medsebojno povezali.              Matematika: Prostorska orientacija, zaporedja in simboli. Razvrščanje predmetov (npr. hrana medveda).
Narava: Prepoznavanje značilnosti različnih življenjskih okolij (mlaka, severno morje, gore, travnik).
Jezik: Razvijanje komunikacije z opisovanjem poti.
Družba: Sodelovanje v skupinah, delitev vlog. Spoznavanje prehranjevalnih navad severnih medvedov.
Umetnost: Risanje poti in vizualna predstavitev rešitev. Opazovanje fotografij in ustvarjalno izražanje.  
Učni cilji (operativni) :   Opredelite operativne učne cilje vsakega področja/predmeta, ki jih boste v aktivnosti medsebojno povezali. Zapišite, katero področje ima nosilno/poudarjeno /podporno vlogo.Nosilno področje: Matematika             
Operativni učni cilji:       
1. Podporno področje:
Matematika         –    Otrok zna razvrstiti in uporabiti simbole za smer   Otrok zna sestaviti preprosto zaporedje korakov in preveriti pravilnost izvedbe. Otrok razvija sposobnost prostorske orientacije na mreži. Razvijajo sposobnost logičnega sklepanja s pomočjo razvrščanja fotografij.  
Podporno področje: Družba
Operativni učni cilji:   Otrok zna sodelovati v skupini in sprejemati dogovore. Otrok se uči spoštovati različne poglede in predloge vrstnikov pri načrtovanju poti.  
Podporno področje: Jezik
Operativni učni cilji:   Otrok zna z besedami opisati načrt poti (npr. »Pojdi naravnost, zavij desno«).Otrok razvija zmožnost natančnega izražanja pri razlagi napak in popravkov.  
Podporno področje: Gibanje
Operativni učni cilji:   Otrok razvija fino motoriko pri premikanju figure po mreži. Otrok razvija koordinacijo med vidom, motoriko in prostorsko orientacijo.  
Podporno področje: Narava
Operativni učni cilj:   Otroci prepoznajo pravo življenjsko okolje severnega medveda in določijo njegovo prehrano.                
Komponente računalniškega mišljenja Označite, katere komponente RM ste naslovili z aktivnostjo.Abstrakcija
Algoritem
Prepoznavanje vzorcev
Dekompozicija
Evalvacija
Razvijanje računalniškega mišljenja Pojasnite, iz katerega dela učne aktivnosti je to razvidno.          Otroci pri dejavnosti , kjer iščejo severnem medvedu pravo življenjsko okolje in hrano pretežno razvijajo abstrakcijo. Otroci izluščijo bistvene značilnosti (npr. ledene plošče za severno okolje ali ribe kot hrano) in ignorirajo nepomembne informacije. Prepoznajo ključne elemente, ki definirajo okolje in prehrano severnega medveda. Otroci v skupinah načrtujejo zaporedje korakov za premikanje plišaste figure po mreži do cilja. Tukaj se razvija komponenta zaporedja (sequence), saj otroci urejajo korake v določenem zaporedju. Razvijajo zmožnost predvidevanja, kako posamezen korak vpliva na premik figure, kar je osnova algoritmičnega mišljenja. Otroci premikajo plišasto figuro glede na načrtovano zaporedje ukazov. Če pride do napake, skupaj analizirajo, kje je prišlo do težave, in jo popravijo. To spodbuja iteracijo – izboljševanje načrtovanega algoritma z opazovanjem napak. Prav tako krepi sposobnost testiranja in popravljanja rešitev, kar je ključno za reševanje problemov v računalniškem mišljenju. Pri uporabi puščic (simbolov za smer) otroci povezujejo abstraktne pojme s konkretnimi dejanji (npr. puščica »naprej« pomeni premik na naslednji kvadrat). S tem razvijajo abstraktno mišljenje, ki je bistvenega pomena pri programiranju in računalniškem razmišljanju. Otroci skupaj razdelijo nalogo na manjše dele (kdo postavlja ukaze, kdo premika figuro) in se uskladijo, kako izvesti nalogo. To vključuje dekompozicijo – razdelitev kompleksne naloge na manjše, obvladljive korake. Hkrati krepi komunikacijo, pomembno za timsko reševanje problemov.      

04 AKTIVNOST 

Metode poučevanja npr. projektno učenje, izkušenjsko učenje, sodelovalno učenje, drugo (navesti)… Izkušenjsko učenje
Otroci se učijo skozi neposredno izkušnjo premikanja figure po mreži in reševanja nalog z napakami in iteracijami. Otroci raziskujejo slike in jih razvrščajo glede na značilnosti. Poudarek je na učenju z delom, saj otroci sami preizkušajo in izboljšujejo svoja zaporedja ukazov.
Sodelovalno učenje
Skupinsko načrtovanje poti zahteva, da otroci sodelujejo, razpravljajo in si delijo ideje. Skupinsko delo spodbuja komunikacijo, dogovarjanje in razdelitev nalog. Otroci se učijo tudi strpnosti in reševanja konfliktov med iskanjem najboljše rešitve.
Problemsko učenje
Dejavnost temelji na reševanju konkretnega problema: kako načrtovati pravilno pot do cilja. Otroci prepoznavajo napake in skupaj iščejo rešitve. Razvija se sposobnost analitičnega mišljenja in logičnega sklepanja. Igrifikacija (učenje skozi igro)
Aktivnost je zasnovana kot igra, kjer je cilj premikanje  figure do določene točke na mreži. Igra spodbuja motivacijo in angažiranost otrok.
Material  Potrebni didaktični pripomočki, oprema, material za izvedbo učnega scenarijaPotrebni materiali: Velika mreža (5 x 5 kvadratov) iz lepilnega traku na tleh. Kartončki s simboli (puščice: naprej, levo, desno; dodatni simboli za ponavljanje).Igrača ali figura (npr. žival,).Preproste ovire (druge živali)Fotografije različnih življenjskih okolij. Fotografije različnih vrst hrane. Zgodba o severnem medvedu        

05 EVALVACIJA, REFLEKSIJA 

Evalvacija  Opišite situacije, na podlagi katerih lahko sklepate, da so se v procesu učenja začeli realizirati zastavljeni cilji.  Pri katerih elementih dejavnosti so bili otroci/učenci uspešni/delno uspešni ali neuspešni? Katere cilje so otroci/učenci dosegli in katerih mogoče ne, zakaj?Kako/na kakšen način ste preverjali doseganje ciljev?Uspešnost otrok:
Uspešni pri: Prepoznavanju simbolov (puščice). Sestavljanju enostavnih zaporedij korakov. Sodelovanju v skupinah.
Težave pri: Predvidevanju posledic zaporedja (npr. kam se bo figura premaknila pri določeni poti). Razumevanju iteracije pri prvem poskusu (popravljanje napak).
Kaj otrokom ni bilo jasno? Mlajšim otrokom je bil izziv razumevanje, kako se določena zaporedja povezujejo s premiki figure na mreži. Težave so bile tudi kje začeti šteti ali pri premiku ali ko žival še stoji. Doseženi cilji: Otroci so uspešno razvrščali in uporabljali simbole (puščice) za načrtovanje poti. Razvili so osnovno razumevanje zaporedja korakov pri premikanju figure po mreži. Pokazali so sposobnost sodelovanja pri skupinskem delu in usklajevanju rešitev(močnejši in pogumnejši so prevzeli premikanje figure).Učinkovito so analizirali napake in predlagali popravke, kar kaže na začetek razvoja iterativnega reševanja problemov. Otroci so prepoznali značilnosti severnega medveda (okolje, hrana).Razvili so logično razmišljanje pri razvrščanju in povezovanju fotografij. Pokazali so sodelovanje in medsebojno pomoč.
Delno doseženi ali nedoseženi cilji: Nekateri otroci niso povsem razumeli povezave med simboli (puščicami) in dejanskimi premiki. To je lahko posledica začetnega spoznavanja koncepta abstrakcije. Pri zaporedju korakov so mlajši otroci včasih pozabili slediti vnaprej določenemu načrtu in so improvizirali, kar kaže na potrebo po dodatnem utrjevanju veščine zaporednosti. Nekateri otroci morda niso takoj razumeli koncepta razvrščanja, zato je bila potrebna dodatna razlaga ali pomoč.  
Razlogi za delne/ne dosežene cilje: Razlike v razvoju prostorskega zavedanja in logičnega mišljenja pri otrocih različnih starosti. Pomanjkanje predhodnih izkušenj z uporabo simbolov za načrtovanje.
Opazovanje otrok med dejavnostjo: Kako otroci razumejo in uporabljajo simbole za načrtovanje poti. Sposobnost sodelovanja pri skupinskem delu. Reakcije otrok na napake in njihova pripravljenost na izboljšave. Otroci, ki že razumejo koncept premikanja figure po mreži hitro usmerjajo otroke, ki tega še ne razumejo
Izvedba načrtovane poti: Uspešnost premikanja figure po mreži glede na načrt. Identifikacija napak in pravilnost popravkov.
Posamezno preverjanje razumevanja simbolov: Otroci so individualno pojasnjevali pomen puščic in demonstrirali njihove učinke.  
Refleksija z učečimi se Refleksija izvedbe dejavnosti skupaj z otroki/ učenci (izhodišča pogovora z učečimi sei)  Kaj je bilo otrokom/ učencem všeč in zakaj – zapis izjav otrok.  Kaj so otroci/ učenci po njihovem mnenju spoznali, ugotovili?  S kom in kako so sodelovali?  Kako so se počutili, kaj so doživljali?  Kaj bi spremenili?Zapišite pobude in predloge ter komentarje otrok/učencev, ki so jih dali oziroma izrazili v procesu izvedbe in evalvacije.Refleksija otrok
Večina otrok je bila motivirana za igro in sodelovanje. Otroci so bili ponosni na svoje rešitve in z veseljem popravljali napake. Mlajši otroci so suvereno želeli poskusiti, kljub temu, da iz videnega niso razumeli koncepta, pa so vseeno poskusili Izrazili so željo po bolj zapletenih nalogah (postavili smo tigra in tjulna, da je bila pot bolj zanimiva).
Profesionalna refleksija  Profesionalna refleksija načrtovanje in izvedbe:    Na podlagi izvedbe ocenite ustreznost načrtovanja in izvedbe procesa učenja ter poučevanja za otroke v skupini/ učence v razredu. Kaj ocenjujete kot uspešno načrtovano, in kaj bi spremenili oziroma dopolnili? Kako ste prilagodili aktivnost glede na starost, razvojne značilnosti, (pred)znanje,  kulturne in jezikovne ter druge značilnosti otrok? Zakaj je izvedba dejavnosti lahko primer dobre prakse? Kje ste imeli največ težav in katere predloge izboljšav predlagate?   Kaj je bilo uspešno: Zelo primerna je bila zgodba o severnem medvedu, ki je otroke odlično vpeljala v novo dejavnost. Otroci so uživali v sodelovanju in se spontano učili ključnih elementov algoritmičnega mišljenja. Metoda igre se je izkazala kot odličen način za uvajanje računalniških konceptov.
Kaj izboljšati: Za mlajše otroke bi bilo smiselno uvajanje manjših mrež (npr. 3 x 3) in krajših poti. Za mlajše otroke (3 leta): Uporabiti enostavno in kratko pot brez ovir. Pojasniti simbole s pomočjo slik in gest. Vsekakor je bolj primerno izvajati te dejavnosti v manjši skupini(3-5 otrok), ker lahko pridejo vsi na vrsto in resnično sodelujejo in razumejo kaj pričakujemo od njih.
Zaključek: V skupini smo v zadnjem mesecu izvedli že več poskusov premikanja po mreži, zato jim ni bilo preveč težko in tuje, več težav so imeli nekateri posamezniki, ki jih to področje ne zanima preveč.
Dejavnost je primerna za prvo uvajanje računalniškega mišljenja. Otroci so pokazali interes za nadaljnje tovrstne dejavnosti, kar pomeni, da je pomembno to področje postopno nadgrajevati. Zakaj je izvedba dejavnosti lahko primer dobre prakse? Dejavnost povezuje več področij kurikula, vključno z matematiko, gibanjem, jezikom in družbo. Otroci se učijo skozi igro, pri čemer razvijajo tako kognitivne kot socialne veščine. Interdisciplinarni pristop omogoča celosten razvoj otrok. Aktivnost uvaja otroke v osnove računalniškega mišljenja, kot so: Algoritmično mišljenje (zaporedje korakov), Reševanje problemov (analiza in odpravljanje napak), Sodelovanje (skupinsko delo in komunikacija).
Te veščine so ključne za nadaljnji razvoj digitalne pismenosti in logičnega mišljenja. Dejavnost je zasnovana tako, da jo lahko prilagodimo glede na starostno skupino in zmožnosti otrok. Mlajši otroci se osredotočajo na osnovne koncepte (npr. gibanje naprej), starejši pa lahko vključujejo kompleksnejše naloge (ovire, daljša zaporedja). Otroci se učijo na praktičen način, kar povečuje njihovo motivacijo in angažiranost. Igrifikacija dejavnosti omogoča, da se otroci naravno vključijo v proces učenja, pri čemer pridobivajo pomembne kognitivne in socialne veščine. Dejavnost temelji na sodelovanju, pri čemer se otroci učijo komunicirati, deliti ideje in usklajevati različna mnenja. To prispeva k razvoju socialnih veščin, kot so strpnost, dogovarjanje in skupinsko reševanje težav. Dejavnost je primer dobre prakse in ponuja model, ki ga lahko prilagodijo in uporabijo vzgojitelji v različnih okoljih. Uvodni del dejavnosti s severnim medvedom je odličen za spodbujanje otrokovega zanimanja, aktivno sodelovanje in razvoj osnovnih konceptov računalniškega mišljenja na otrokom prijazen način.    

Dodaj odgovor