Severni medvedek išče zaklad

Učni scenarij, projekt Raček

Vrtec Pedenjped

PREDLOG UČNEGA SCENARIJA

(avtorji: dr. Sonja Čotar Konrad, dr. Maja Lebeničnik, dr. Andreja Klančar, dr. Tina Štemberger)

01 PREDSTAVITEV

Naslov učnega scenarija  Oblikujte kratek, privlačen naslov učnega scenarija.	SEVERNI MEDVEDEK IŠČE ZAKLAD – uvod v algoritmično mišljenje
Povzetek učnega scenarija  Na kratko predstavite učno aktivnost.	Dejavnost Severni medvedek išče zaklad – uvod v algoritmično mišljenje je namenjena predšolskim otrokom starim 3–5 let, ki prek igre na mreži razvijajo osnove algoritmičnega mišljenja. Otroci z uporabo simbolov (puščic) načrtujejo in izvajajo korake, da plišasta žival doseže cilj. Aktivnosti vključujejo sodelovanje v skupinah, reševanje problemov, iteracijo (ponovitev) in prostorsko orientacijo.
Ključne besede (do 3 ključne besede)	Algoritmično mišljenje skozi igro, zaporedje ukazov, predšolski otroci
Licenca dostopnosti in uporabe učnega scenarija
Avtor(ji) učnega scenarija na VIZ (navedeni po abecednem vrstnem redu)	Vesna Košir Pevec

02 KONTEKST IZVEDBE IN PRIPRAVA 

Starost otrok/učencev Navedite, za katero starostno obdobje v vrtcu/razred v OŠ je aktivnost načrtovana.	3-5 let
Trajanje izvedbe   Navedite predvideno trajanje izvedbe aktivnosti (pedagoške ure).	3 šolske ure
Viri za oblikovanje priprave npr. spletne strani, e-knjige in članki, zvočni posnetki, videoposnetki, interaktivni spletni viri, fizični viri (npr. monografije, učbeniki).   Bodite pozorni na avtorske pravice, strokovno oziroma znanstveno ustreznost uporabljenih virov	1. Krajnc, R., Košir, K., & Čotar Konrad, S. (2023). Računalniško mišljenje: kaj je in zakaj bi ga sploh potrebovali?. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/06/02_RadovanKrajnc-idr-1.pdf 2. Drobnič Vidic, A. (2024). Algoritmično mišljenje pri zaporedjih v vsakdanjem življenju. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2024/09/02_AndrejaDrobnicVidic.pdf 3. Licardo, M., Mezak, J., & Gencel, İ. E. (Eds.). (2024). Poučevanje za prihodnost v predšolski vzgoji. Univerza v Mariboru. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/760 4. Koron, A. (2020). Razvoj računalniškega mišljenja skozi Scratch programiranje v osnovni šoli (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta). Univerza v Ljubljani. https://pefprints.pef.uni-lj.si/6710/1/AnjaKoronMagistrskaNaloga.pdf 5. Luštek, A. (2018). Zgodnje poučevanje računalništva z uporabo didaktičnih iger (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta). Univerza v Ljubljani. https://pefprints.pef.uni-lj.si/4728/1/Anja_Lu%C5%A1tek_Magistrsko_delo.pdf

03 NAMEN IN UČNI CILJI (OPERATIVNI) 

Namen  Opredelite splošne cilje učnega scenarija.	Otrok razvija sposobnost načrtovanja in razmišljanja v korakih. Otrok razume, da se naloge rešujejo z zaporedjem dejanj (algoritmi). Otrok razvija logično mišljenje in prostorsko orientacijo.
Medpodročno/medpredmetno povezovanje  Navedite področja/predmete, ki jih boste v učni aktivnosti medsebojno povezali.	Matematika: Prostorska orientacija, zaporedja in simboli. Razvrščanje predmetov (npr. hrana medveda). Narava: Prepoznavanje značilnosti različnih življenjskih okolij (mlaka, severno morje, gore, travnik). Jezik: Razvijanje komunikacije z opisovanjem poti. Družba: Sodelovanje v skupinah, delitev vlog. Spoznavanje prehranjevalnih navad severnih medvedov. Umetnost: Risanje poti in vizualna predstavitev rešitev. Opazovanje fotografij in ustvarjalno izražanje.
Učni cilji (operativni) :   Opredelite operativne učne cilje vsakega področja/predmeta, ki jih boste v aktivnosti medsebojno povezali. Zapišite, katero področje ima nosilno/poudarjeno /podporno vlogo.	Nosilno področje: Matematika  Operativni učni cilji:  1. Podporno področje: Matematika          –  Otrok zna razvrstiti in uporabiti simbole za smer            – Otrok zna sestaviti preprosto zaporedje korakov    in preveriti pravilnost izvedbe.           – Otrok razvija sposobnost prostorske orientacije na mreži. Razvijajo sposobnost logičnega sklepanja s pomočjo razvrščanja fotografij. 2. Podporno področje: Družba  Operativni učni cilji: Otrok zna sodelovati v skupini in sprejemati dogovore.Otrok se uči spoštovati različne poglede in predloge vrstnikov pri načrtovanju poti. 3. Podporno področje: Jezik  Operativni učni cilji: Otrok zna z besedami opisati načrt poti (npr. »Pojdi naravnost, zavij desno«).Otrok razvija zmožnost natančnega izražanja pri razlagi napak in popravkov. 4. Podporno področje: Gibanje Operativni učni cilji: Otrok razvija fino motoriko pri premikanju figure po mreži.Otrok razvija koordinacijo med vidom, motoriko in prostorsko orientacijo. 5. Podporno področje: Narava Operativni učni cilj: Otroci prepoznajo pravo življenjsko okolje severnega medveda in določijo njegovo prehrano.
Komponente računalniškega mišljenja Označite, katere komponente RM ste naslovili z aktivnostjo.	Abstrakcija Algoritem Prepoznavanje vzorcev Dekompozicija Evalvacija
Razvijanje računalniškega mišljenja Pojasnite, iz katerega dela učne aktivnosti je to razvidno.	Otroci pri dejavnosti, kjer iščejo severnem medvedu pravo življenjsko okolje in hrano pretežno razvijajo abstrakcijo. Otroci izluščijo bistvene značilnosti (npr. ledene plošče za severno okolje ali ribe kot hrano) in ignorirajo nepomembne informacije. Prepoznajo ključne elemente, ki definirajo okolje in prehrano severnega medveda. Otroci v skupinah načrtujejo zaporedje korakov za premikanje plišaste figure po mreži do cilja. Tukaj se razvija komponenta zaporedja (sequence), saj otroci urejajo korake v določenem zaporedju.Razvijajo zmožnost predvidevanja, kako posamezen korak vpliva na premik figure, kar je osnova algoritmičnega mišljenja. Otroci premikajo plišasto figuro glede na načrtovano zaporedje ukazov. Če pride do napake, skupaj analizirajo, kje je prišlo do težave in jo popravijo. To spodbuja iteracijo – izboljševanje načrtovanega algoritma z opazovanjem napak.Prav tako krepi sposobnost testiranja in popravljanja rešitev, kar je ključno za reševanje problemov v računalniškem mišljenju. Pri uporabi puščic (simbolov za smer) otroci povezujejo abstraktne pojme s konkretnimi dejanji (npr. puščica »naprej« pomeni premik na naslednji kvadrat). S tem razvijajo abstraktno mišljenje, ki je bistvenega pomena pri programiranju in računalniškem razmišljanju. Otroci skupaj razdelijo nalogo na manjše dele (kdo postavlja ukaze, kdo premika figuro) in se uskladijo, kako izvesti nalogo. To vključuje dekompozicijo – razdelitev kompleksne naloge na manjše, obvladljive korake.Hkrati krepi komunikacijo, pomembno za timsko reševanje problemov.

04 AKTIVNOST 

Metode poučevanja npr. projektno učenje, izkušenjsko učenje, sodelovalno učenje, drugo (navesti)…	Izkušenjsko učenje Otroci se učijo skozi neposredno izkušnjo premikanja figure po mreži in reševanja nalog z napakami in iteracijami. Otroci raziskujejo slike in jih razvrščajo glede na značilnosti. Poudarek je na učenju z delom, saj otroci sami preizkušajo in izboljšujejo svoja zaporedja ukazov. Sodelovalno učenje Skupinsko načrtovanje poti zahteva, da otroci sodelujejo, razpravljajo in si delijo ideje. Skupinsko delo spodbuja komunikacijo, dogovarjanje in razdelitev nalog. Otroci se učijo tudi strpnosti in reševanja konfliktov med iskanjem najboljše rešitve.   Problemsko učenje Dejavnost temelji na reševanju konkretnega problema: kako načrtovati pravilno pot do cilja. Otroci prepoznavajo napake in skupaj iščejo rešitve. Razvija se sposobnost analitičnega mišljenja in logičnega sklepanja. Igrifikacija (učenje skozi igro) Aktivnost je zasnovana kot igra, kjer je cilj premikanje  figure do določene točke na mreži. Igra spodbuja motivacijo in angažiranost otrok.
Material  Potrebni didaktični pripomočki, oprema, material za izvedbo učnega scenarija	Potrebni materiali: Velika mreža (5 x 5 kvadratov) iz lepilnega traku na tleh.Kartončki s simboli (puščice: naprej, levo, desno).Igrača ali figura (npr. žival).Zaklad.Preproste ovire (druge živali).Fotografije različnih življenjskih okolij.Fotografije različnih vrst hrane.Zgodba o severnem medvedu.
Koraki izvedbe aktivnosti oz. Metodični postopek   Opredelite predvidene korake aktivnosti in za vsak korak predvidite določen čas.	Potek dejavnosti: SKUPAJ 3 UČNE URE, ki smo jih izvedli v treh dneh 1.ura Uvod (20 min): Motivacijska zgodba: Na daljnem severu, kjer je svet prekrit z ledenimi ploščami, je živel severni medved po imenu Boris. Boris je imel gosto belo dlako, ki ga je grela tudi v najbolj mrzlih dneh, in mogočne tačke, s katerimi je hodil po ledu, ne da bi zdrsnil. Njegovo bivališče je bil ledeni brlog, skrit med visokimi snežnimi zameti. Okrog njega je bil svet miren, prekrit z bleščečim snegom, ki je iskril v sončnih žarkih, in tiho, razen takrat, ko so se valovi razbijali ob obalo. Boris je bil zelo radoveden medved. Rad je raziskoval okolico svojega doma, skakal po ledenih ploščah in opazoval ribe v ledeno hladni vodi. S svojimi ostrimi kremplji in hitrimi tačkami je pogosto ulovil kakšno ribo za kosilo. Najraje je imel dolge sprehode po ledu, kjer je srečeval tjulnje, ptice in včasih celo morske lisice. Nekega dne, ko je raziskoval ob obali, je Boris opazil nekaj nenavadnega, kar je ležalo na snegu. Bila je stara, usnjena mapa, polna skrivnostnih risb in oznak. Boris je prepoznal, da gre za zemljevid! Na njem so bili narisani ledeni griči, morje in križec, ki je označeval mesto zaklada. Boris je bil navdušen in se je takoj odločil, da bo raziskal, kam vodi ta zemljevid. Ker pa ni bil prepričan, kako bi začel, se je odločil poiskati pomoč svojih prijateljev. Najprej je obiskal Tigra Leona, ki je živel v votlini ob robu gozda. Leon je bil pameten in malo strašen(Boris se ga je malo bal) in hitro je razvozlal prve simbole na zemljevidu. Nato sta skupaj poiskala Kužka Pikija, ki je imel oster vid in je hitro opazil naslednjo točko na zemljevidu. Med potjo so srečali tudi Tjulna Tonija, ki je živel ob obali. Toni je bil nagajiv, a zelo dober plavalec, zato je pomagal skupini prečkati ledene vode. Skupaj so sledili zemljevidu, smejali so se in se spodbujali, ko so naleteli na ovire. Po dolgi poti so končno prispeli do mesta, kjer je bil označen zaklad. Pod veliko ledeno ploščo so odkrili škatlo, polno zvezdic iz ledu, ki so se svetlikale v vseh barvah mavrice. Vsaka zvezdica je bila unikatna in simbolizirala prijateljstvo, pogum in sodelovanje. Boris in njegovi prijatelji so bili navdušeni! Škatlo so odnesli nazaj v Borisov brlog, kjer so ob ogledu zaklada razmišljali o skupni pustolovščini in se veselili svoje povezanosti. Glavni del (25 min): Po prebrani zgodbi se z otroki pogovarjamo o zgodbi, opisujemo glavne junake in naštevamo živali, ki nastopijo ter se pogovarjamo o okolju in hrani na severnem tečaju. Otroci so dobro poznali način življenja severnega medveda, kakšno vreme je tam in s čim se prehranjuje. 2.ura Uvod (10 min) Z otroki povzamemo zgodbo in se dotaknemo ključnih detajlov, kdo nastopa v zgodbi, kaj je glavno dogajanje. Otrokom predlagam če bi pomagali poiskati zaklad, enako kot so ga prijatelji Borisu v zgodbi. Glavna dejavnost (25 minut): Otrokom pokažem mrežo, kjer bomo iskali zaklad, figurico severnega medveda in zaklad, ki ga bomo iskali na mreži. Ponovno obnovimo pomen puščic (naprej, levo in desno). Na mrežo postavim Borisa in zaklad in pričnemo z delom. Postavi motivacijska vprašanja: Kako bo medvedek vedel, kam mora iti? Kaj se zgodi, če naredi napačen korak? A)Načrtovanje poti (15 minut): Otroci v skupinah načrtujejo pot za medvedka s pomočjo kartončkov.Uporabljajo puščice za določanje smeri in postavljajo zaporedje korakov na mrežo.Otroci v drugi ponovitvi postavijo ovire na poti, izberejo Tigra Leona (ki se ga Boris boji in se ga izogne) in Kužka Pikija (ki je njegov prijatelj in mu pomaga iskati zaklad). B)Izvajanje algoritma (10 minut): Ena skupina premika  žival po mreži glede na zaporedje kartončkov.Če pride do napake, otroci popravijo algoritem.Ostali spremljajo in spodbujajo. 3.ura Uvod (10 min): Z otroki ponovimo zgodbo o severnem medvedu, kjer se osredotočimo na prehrano medveda in okolje kjer živi. Naštejemo bistvene elemente zgodbe, otroci dopolnjujejo pripovedovanje.   Glavni del (30 min): Otrokom predstavim fotografije štirih različnih naravnih okolji (ledeno morje, travnik, visokogorje in morje) in štiri različne vrste prehrane (ribe, žuželke, rastlinje in pripravljeno hrano ki jo jedo ljudje). Otroci poimenujejo hrano in okolja, pogovarjamo se o tem katera žival je določeno vrsto hrane in kje živijo. Najprej smo razvrstili ustrezno hrano-ribe k severnem medvedu in okolje ledene plošče, nato pa je sledilo še iskanje živali za ostalo vrsto hrane in okolje. Otroci so k žuželkam poiskali kuščarja, rastlinju žirafo in ljudi k hrani ki je za ljudi. Poiskali smo tudi ustrezne živali, ki živijo na travniku-metulji, zajci; v visokogorju – gamsi; morje- ribe in delfini. Vse živali, ki smo jih uporabili so bile iz zbirke plastičnih živali, ki jih imamo za igro v vrtcu. Razvrščanje (klasifikacija) . Otrok razvršča različne vrste hrane glede na to, katera žival jih uživa. To je osnova za razumevanje algoritmov in umetne inteligence, ki prav tako temeljijo na razvrščanju podatkov. Povezovanje podatkov (asociacije). Otrok povezuje informacije med seboj (hrana – ustrezna žival), kar je ključno pri ustvarjanju mentalnih modelov in razumevanju odnosov med podatki. Algoritmično mišljenje. Otroci sledijo določenim pravilom in vzorcem pri določanju ustrezne živali za posamezno hrano.   Zaključek (5 min): Otroci so se prosto igrali in raziskovali živali in jih prirejali k okolju in hrani. Sledila je spontana igra otrok.

05 EVALVACIJA, REFLEKSIJA 

Evalvacija  Opišite situacije, na podlagi katerih lahko sklepate, da so se v procesu učenja začeli realizirati zastavljeni cilji.  Pri katerih elementih dejavnosti so bili otroci/učenci uspešni/delno uspešni ali neuspešni? Katere cilje so otroci/učenci dosegli in katerih mogoče ne, zakaj?Kako/na kakšen način ste preverjali doseganje ciljev?	Uspešnost otrok: Uspešni pri: Prepoznavanju simbolov (puščice).Sestavljanju enostavnih zaporedij korakov.Sodelovanju v skupinah. Težave pri: Predvidevanju posledic zaporedja (npr. kam se bo figura premaknila pri določeni poti).Razumevanju iteracije pri prvem poskusu (popravljanje napak).Mlajši otroci potrebujejo pomoč pri ukazu levo-desno. Kaj otrokom ni bilo jasno? Mlajšim otrokom je bil izziv razumevanje, kako se določena zaporedja povezujejo s premiki figure na mreži. Težave so bile tudi kje začeti šteti ali pri premiku ali ko žival še stoji. Doseženi cilji: Otroci so uspešno razvrščali in uporabljali simbole (puščice) za načrtovanje poti.Razvili so osnovno razumevanje zaporedja korakov pri premikanju figure po mreži.Pokazali so sposobnost sodelovanja pri skupinskem delu in usklajevanju rešitev(močnejši in pogumnejši so prevzeli premikanje figure).Učinkovito so analizirali napake in predlagali popravke, kar kaže na začetek razvoja iterativnega reševanja problemov.Otroci so prepoznali značilnosti severnega medveda (okolje, hrana).Razvili so logično razmišljanje pri razvrščanju in povezovanju fotografij.Pokazali so sodelovanje in medsebojno pomoč. Delno doseženi ali nedoseženi cilji: Nekateri otroci niso povsem razumeli povezave med simboli (puščicami) in dejanskimi premiki. To je lahko posledica začetnega spoznavanja koncepta abstrakcije.Pri zaporedju korakov so mlajši otroci včasih pozabili slediti vnaprej določenemu načrtu in so improvizirali, kar kaže na potrebo po dodatnem utrjevanju veščine zaporednosti.Nekateri otroci morda niso takoj razumeli koncepta razvrščanja, zato je bila potrebna dodatna razlaga ali pomoč. Razlogi za delne/ne dosežene cilje: Razlike v razvoju prostorskega zavedanja in logičnega mišljenja pri otrocih različnih starosti.Pomanjkanje predhodnih izkušenj z uporabo simbolov za načrtovanje. Opazovanje otrok med dejavnostjo: Kako otroci razumejo in uporabljajo simbole za načrtovanje poti.Sposobnost sodelovanja pri skupinskem delu.Reakcije otrok na napake in njihova pripravljenost na izboljšave.Otroci, ki že razumejo koncept premikanja figure po mreži hitro usmerjajo otroke, ki tega še ne razumejo Izvedba načrtovane poti: Uspešnost premikanja figure po mreži glede na načrt.Identifikacija napak in pravilnost popravkov. Posamezno preverjanje razumevanja simbolov: Otroci so individualno pojasnjevali pomen puščic in demonstrirali njihove učinke.
Refleksija z učečimi se Refleksija izvedbe dejavnosti skupaj z otroki/ učenci (izhodišča pogovora z učečimi sei)  Kaj je bilo otrokom/ učencem všeč in zakaj – zapis izjav otrok.  Kaj so otroci/ učenci po njihovem mnenju spoznali, ugotovili?  S kom in kako so sodelovali?  Kako so se počutili, kaj so doživljali?  Kaj bi spremenili?Zapišite pobude in predloge ter komentarje otrok/učencev, ki so jih dali oziroma izrazili v procesu izvedbe in evalvacije.	Refleksija otrok Večina otrok je bila motivirana za igro in sodelovanje.Otroci so bili ponosni na svoje rešitve in z veseljem popravljali napake.Mlajši otroci so suvereno želeli poskusiti, kljub temu, da iz videnega niso razumeli koncepta, pa so vseeno poskusili Izrazili so željo po bolj zapletenih nalogah (postavili smo tigra in tjulna, da je bila pot bolj zanimiva).
Profesionalna refleksija  Profesionalna refleksija načrtovanje in izvedbe:    Na podlagi izvedbe ocenite ustreznost načrtovanja in izvedbe procesa učenja ter poučevanja za otroke v skupini/ učence v razredu. Kaj ocenjujete kot uspešno načrtovano, in kaj bi spremenili oziroma dopolnili? Kako ste prilagodili aktivnost glede na starost, razvojne značilnosti, (pred)znanje,  kulturne in jezikovne ter druge značilnosti otrok? Zakaj je izvedba dejavnosti lahko primer dobre prakse? Kje ste imeli največ težav in katere predloge izboljšav predlagate?	Kaj je bilo uspešno: Zelo primerna je bila zgodba o severnem medvedu, ki je otroke odlično vpeljala v novo dejavnostOtroci so uživali v sodelovanju in se spontano učili ključnih elementov algoritmičnega mišljenja.Metoda igre se je izkazala kot odličen način za uvajanje računalniških konceptov. Kaj izboljšati: Za mlajše otroke bi bilo smiselno uvajanje manjših mrež (npr. 3 x 3) in krajših poti.Mlajši otroci ne razumejo navodil levo in desno in jim je potrebno kazati sem in tja.Za mlajše otroke (3 leta): Uporabiti enostavno in kratko pot brez ovir. Pojasniti simbole s pomočjo slik in gest.Vsekakor je bolj primerno izvajati te dejavnosti v manjši skupini(3-5 otrok), ker lahko pridejo vsi na vrsto in resnično sodelujejo in razumejo kaj pričakujemo od njih. Zaključek: V skupini smo v zadnjem mesecu izvedli že več poskusov premikanja po mreži, zato jim ni bilo preveč težko in tuje, več težav so imeli nekateri posamezniki, ki jih to področje ne zanima preveč. Zelo smiselno je bilo imeti nek motivacijski zagon za delo, kot je bila pri nas zgodba o severne medvedu. Dejavnost je primerna za prvo uvajanje računalniškega mišljenja. Otroci so pokazali interes za nadaljnje tovrstne dejavnosti, kar pomeni, da je pomembno to področje postopno nadgrajevati. Zakaj je izvedba dejavnosti lahko primer dobre prakse? Dejavnost povezuje več področij kurikula, vključno z matematiko, gibanjem, jezikom in družbo. Otroci se učijo skozi igro, pri čemer razvijajo tako kognitivne kot socialne veščine. Interdisciplinarni pristop omogoča celosten razvoj otrok. Aktivnost uvaja otroke v osnove računalniškega mišljenja, kot so: Algoritmično mišljenje (zaporedje korakov),Reševanje problemov (analiza in odpravljanje napak),Sodelovanje (skupinsko delo in komunikacija). Te veščine so ključne za nadaljnji razvoj digitalne pismenosti in logičnega mišljenja. Dejavnost je zasnovana tako, da jo lahko prilagodimo glede na starostno skupino in zmožnosti otrok. Mlajši otroci se osredotočajo na osnovne koncepte (npr. gibanje naprej), starejši pa lahko vključujejo kompleksnejše naloge (ovire, daljša zaporedja). Otroci se učijo na praktičen način, kar povečuje njihovo motivacijo in angažiranost. Igrifikacija dejavnosti omogoča, da se otroci naravno vključijo v proces učenja, pri čemer pridobivajo pomembne kognitivne in socialne veščine. Dejavnost temelji na sodelovanju, pri čemer se otroci učijo komunicirati, deliti ideje in usklajevati različna mnenja. To prispeva k razvoju socialnih veščin, kot so strpnost, dogovarjanje in skupinsko reševanje težav. Dejavnost je primer dobre prakse in ponuja model, ki ga lahko prilagodijo in uporabijo vzgojitelji v različnih okoljih. Uvodni del dejavnosti s severnim medvedom je odličen za spodbujanje otrokovega zanimanja, aktivno sodelovanje in razvoj osnovnih konceptov računalniškega mišljenja na otrokom prijazen način.