
V Evropskem letu izobraževanja za digitalno državljanstvo poudarjamo, da je v dobi digitalnih tehnologij izobraževanje za odgovorno in varno spletno participacijo ključnega pomena. Na to temo že razmišljajo tudi letošnja gostujoča peresa, ki skozi svoje prispevke osvetljujejo različne vidike digitalnega državljanstva.
Povzetek:
Nedavna publikacija Sočutni jezik med mladimi zbira uvide in priporočila interdisciplinarne, medresorske in medgeneracijske skupine več kot 70 avtorjev. Fenomen družbene polarizacije, simptom katerega je tudi porast sovražnega govora, predstavlja zgolj eno izmed mnogih prepletenih kriz, s katerimi se soočamo. V tokratnem prispevku gostujoči avtor Mitja Černko, dipl. psih. (UN), osvetljuje temeljne ideje in paradigme, iz katerih izhajajo njegovi prispevki, kot so recimo sistemsko razmišljanje, preplet polikrize in metakrize, spoznanja o naravi možganske hemisferičnosti in implikacije teh idej za prihodnost izobraževanja.

Širši kontekst in globlji namen publikacije
Publikacija »Sočutni jezik med mladimi: povezovanje vlade, znanosti, stroke in civilne družbe v iskanju odzivov na sovražni govor« predstavlja odprto povabilo k izmenjavi, poglabljanju in preizkušanju idej, perspektiv in pristopov, ki nam lahko pomagajo pri pomirjanju sovražnih situacij in krepitvi povezanosti, sočutja in sodelovanja tako med mladimi,
kot tudi širše med ljudmi, vrednote in potrebe katerih se na prvi pogled zdijo nasprotujoče ali celo nezdružljive. Sama publikacija ni zgolj zakladnica uvidov in priporočil, ki je namenjena ljudem, ki delajo z mladimi, temveč se bo uporabljala tudi kot izhodišče za serijo šestih dogodkov po različnih regijah Slovenije (s prvim dogodkom v Mariboru, 28. marca 2025). Dogodki so odprti za predstavnike vlade, stroke, znanosti in civilne družbe, kot tudi za same predstavnike mladih.
»Nič velikega se ne ustvari v trenutku, nič bolj kot se nemudoma ne porodi pest grozdja ali figa.
Epiktet
Če si zaželiš sadeža, je potreben čas. Dovoli mu, da najprej zacveti, nato obrodi, nato dozori.«
Projekt je dozorel v želji, da se obstoječim prizadevanjem za jasno in odločno postavljanje mej in uveljavljanje pravičnih sankcij za sovražno vedenje pridruži še komplementarna podpora bolj dolgotrajnim procesom in kontekstualnim dejavnikom za spodbujanje več tistih idej, veščin, vrednot, vrlin in norm, ki jih želimo izražati in doživljati v svojih vsakodnevnih življenjih, v kontrastu s sovraštvom, polarizacijo in odtujenostjo.
Prispevki pri katerih sem sodeloval kot (so)avtor predstavljajo a) pregled literature okoli 4,000 člankov o krepitvi prosocialnosti med mladimi, b) sintezo dveh obetavnih pristopov (prosocialni proces in obnovitvena pravičnost) ter c) osnove metode kroga – enega izmed temeljnih orodij ”Art of Hosting” pristopa.
V spodnjem prispevku gostujočega peresa sem želel še bolj direktno osvetliti nekatere izmed ključnih paradigem iz katerih izhajam, saj se pogosto izkaže, da je veliko bolj pomemben sam način in duh s katerim pristopamo k neki situaciji, kot pa zgolj natančno izvajanje specifičnih tehnik. Nekaj izmed teh idej vključuje:
- razumevanje trdovratnih problemov (kot je sovražni govor ali družbena polarizacija), ki se upirajo poenostavljenim razlagam in imajo skoraj toliko definicij in rešitev, kot je ljudi, ki se z njimi ukvarja;
- sistemsko razmišljanje, ki ponuja raznolik nabor miselnih leč in orodij, ki so praktično nepogrešljiva za navigiranje skozi kompleksne dinamike in razvijanje potencialno obetavnih sistemskih rešitev;
- ideji polikrize in metakrize, ki ju lahko uporabimo za začetek procesa razvezovanja mreže mnogih medsebojno prepletenih kriz, s katerimi se soočamo in odkrivanja njihovih skupnih imenovalcev;
- hemisferično neravnovesje, kot obetaven temeljni izvor metakrize (in posledično sovražnega govora), ki izhaja iz trenj med razlikami v tipu pozornosti, ki jo svetu posvečata leva in desna polovica možganov.
Upamo, da vam bo prebiranje publikacije, udeležba na dogodkih in poigravanje s temi idejami v poklicnih in morda celo osebnih odnosih vsaj tako zanimivo in koristno, kot je bilo nam, ko smo jih odkrivali in zapisovali!
Mitja Černko, dipl. psih. (UN)