Ko govorimo o kulturni pokrajini, imamo v mislih pokrajinske značilnosti, ki so posledica prepletanja vplivov naravnega okolja in človekove aktivnosti, kar daje pokrajini značilen in prepoznaven videz.

Kmetijstvo je kot gospodarska dejavnost zelo pomemben dejavnik oblikovanja kulturne pokrajine. Glede na to, da je človek zemljo za svoje preživetje obdeloval skozi celotno zgodovino, je pridobivanje in obdelovanje zemljišč v precejšnji meri spremenilo prvotni videz pokrajine, ki je bila nekoč na območju Slovenije večinoma pokrita z gozdom. Kulturno pokrajino je dodatno spremenil razvoj industrije, prometa in tehničnih sredstev, pri čemer se kmetijska dejavnost čedalje bolj osredotoča na ravnine, medtem ko se hribovske kmetije opuščajo, tamkajšnja obdelovalna zemljišča pa zaraščajo (ogozdovanje). Drug proces, ki prav tako zaznamuje kulturno pokrajino, je ozelenjevanje, pri čemer se njive zaradi preusmeritve iz poljedelstva v živinorejo ali manj intenzivne obdelave spreminjajo v travnike.