Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Razmestitev industrije skozi čas

Zaradi vpliva različnih dejavnikov se je lokacija industrijskih obratov skozi zgodovino ves čas spreminjala. Dejavnike, ki vplivajo na razmestitev industrije, delimo na naravnogeografske in družbenogeografske. Naravnogeografski so predvsem razpoložljivi energetski viri, surovine in podnebje. Družbenogeografski dejavniki so tržišče, kapital, delovna sila in promet, ki so odvisni predvsem od gospodarske razvitosti posamezne države in državne gospodarske politike.

Plinovod

V preteklosti so imeli za razvoj industrije večji pomen naravnogeografski dejavniki, saj so predvsem v 19. stoletju vplivali na nastanek velikih industrijskih območij, kjer so prevladovali tekstilna industrija, železarstvo, jeklarstvo in ladjedelništvo. Ta industrijska središča so bila po navadi locirana neposredno ob virih energije in surovin, predvsem v bližini premogovnikov ali rek. S prehodom na novejše energetske vire (nafta, plin, elektrika) se je vloga virov energije kot razmestitvenega dejavnika bistveno spremenila. Energijo se lahko z majhnimi stroški transportira tudi na daljše razdalje prek naftovodov, plinovodov in daljnovodov, kar je bilo prej s premogom težje in predvsem stroškovno bolj potratno.

Od družbenogeografskih dejavnikov je z naravnogeografskimi najtesneje povezan promet, ki je močno vplival na razmestitev industrije. V preteklosti so bila prometna sredstva slabo razvita, stroški izjemno visoki in promet na daljše razdalje otežen ali celo nemogoč. Zato so bili industrijski obrati praviloma locirani v bližini rek in ob železnici, ki sta bili dejansko edini transportni možnosti v 19. stoletju.

Z razvojem cestnega prometa in prometnih sredstev se je začela pojavljati tudi večja razpršenost industrije. V sodobnosti je promet kot razmestitveni dejavnik opazen predvsem ob obali, kjer so praviloma locirane industrijske panoge, vezane na uporabo in predelavo večje količine surovin (npr. rafinerije), ki jih do sem pripeljejo z ladjami v velikih količinah. Ladijski prevoz je namreč najcenejši za prevoz blaga na dolge razdalje.

Pristanišče

Ali poznaš kakšen primer vpliva prometa na lokacijo surovinskih skladišč v Sloveniji?

<NAZAJ
>NAPREJ255/320