Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vodovje Severne Amerike

V Severni Ameriki je veliko rek. Največja med njimi je {Mississipi;Ali veš, da je reko Mississippi v njeni celotni dolžini (3885 km), leta 2002, v 68 dneh preplaval naš ultramaratonski plavalec Martin Strel?} s pritoki Missouri, Ohio, Tenesee, Arkansas. Na tihooceanski strani je zaradi podnebja rečna mreža redkejša. Največja reka je {Kolorado;Ali veš da reka Kolorado svojega izliva v Tihi ocean zaradi prekomerne porabe v kmetijstvu, industriji in gospodinjstvih skoraj ne doseže več? Leta 2014 je voda iz Kolorada dosegla Tihi ocean prvič po 16 letih.}, ki izvira v Skalnem gorovju in je na svoji poti vrezala tudi slikoviti Veliki Kanjon. Po meji z Mehiko teče Rio Grande. Ameriške reke imajo prometni pomen, saj so med seboj povezane s kanali in prekopi. Na njih so zgrajeni jezovi, za katerimi so nastala zajezitvena jezera. Njihov glavni namen je pridobivanje elektrike, turizem in namakanje polj. Na reki Tennessee in njenih pritokih so zgradili namakalni sistem s hidroelektrarnami z 39 jezovi.

Posebno vodovje so {Velika jezera;Jezera so ledeniškega nastanka, nastala ob umikanju ledenega pokrova proti severu ob koncu zadnje ledene dobe. Nekatere jezerske kotanje so kriptodepresije. To pomeni, da je dno jezera pod morsko gladino, gladina jezer pa nad njo.} na severu celine. Sestavlja jih sistem z rekami in prekopi povezanih petih jezer, ki si sledijo v zaporedju: Gornje, Michigansko, Huronsko, {Eriejsko in Ontarijsko jezero; Ali veš, da višinsko razliko skoraj 100 m med Eriejskim in Ontarijskim jezerom voda premaga preko Niagarskih slapov?}. Slednje je po reki Svetega Lovrenca povezano neposredno z Atlantskim oceanom. Skupna velikost jezer je kar {245.000 km2;Izračunaj koliko Slovenii bi lahko spravili v Velika jezera, če za velikost Slovenije vzameš 20.000 kvadratnih kilometrov}, vsebujejo pa skoraj petino vseh zalog sladke vode na svetu. Zaradi odlične prometne povezanosti in ugodnejšega podnebja so se ob jezerskih obalah razvila velika industrijska mesta Detroit, Čikago, Milwaukee, Toronto. Gospodarsko je pomembna reka Svetega Lovrenca, ob kateri je poselitveno in gospodarsko središče Kanade.

 Velika jezera  Niagarski slapovi  Hooverjev jez – Kolorado

Povzetek

Največji del Severne Amerike je v zmerno toplem, severni deli v mrzlem in skrajni južni deli v vročem toplotnem pasu. Na podnebje vplivajo relief, morski tokovi in oddaljenost od morja. Rastlinstvo je prilagojeno podnebnim značilnostim: količini in razporeditvi padavin ter povprečnim temperaturam. Rečna mreža je razvejana, posebej na območju Osrednjega nižavja, kjer je porečje reke Mississippi. Velika jezera na severu celine so gospodarsko pomembna, imajo pa tudi podnebni vpliv.

Slike v albumu prikazujejo nekatere severnoameriške značilnosti.

Reka Saskatchewan
1_Reka Saskatchewan.jpg<>Reka Saskatchewan 3_Jezero_Louise_Kanada.JPG<>Jezero Louise Kanada 17_Montreal-Kanada.jpg<>Sever Labradorja - Kanada
21_Moraine_Lake.jpg<>Jezero Moraine v Skalnem gorovju 40-Dolina reke Kolorado.jpg<>Dolina reke Kolorado - namakanje 10_Yellowstone_National_Park gejzir.jpg<>Yellowstonski narodni park - gejzir
31325f5a61736e65c5be656e6120706f6b72616a696e61204b616e616465.jpg<>Severnokanadska zasnežena pokrajina 2_Drevo velikan-ZDA.jpg<>Sekvoje - velikani med drvesi
<NAZAJ
>NAPREJ95/177