Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

Razvrsti instrumentalne zvočne primere glede na slogovne glasbene značilnosti, ki opredeljujejo zgodovinska obdobja evropske glasbe.

 

baročna glasba
(16. in 17. stoletje)		 klasicizem
(17. in 18. stoletje)		 romantika
(18. in 19. stoletje)		 20. stoletje

Eden najbolj priljubljenih ruskih skladateljev je napisal tri balete: Hrestača, Labodje jezero in Trnuljčico. Slišali bomo odlomek iz Hrestača. Kdo je ta avtor in kakšno ime nosi baletni stavek, iz katerega je odlomek? (Ime stavka se nanaša na izraz za uporabljeni ritmični vzorec.)

 

V tretjem tisočletju je zelo priljubljeno sodelovanje pevcev zabavne glasbe s simfoničnimi orkestri, prav tako umetnostna resna glasba pogosto prevzema prvine ljudske glasbe vsega sveta. Tudi v preteklosti je bilo tako. Klasicistični skladatelji, Mozart, Beethoven in Haydn, so v mnogo svojih slavnih del vtkali povsem ljudske melodije, pesmi kmetov ali obrtnikov, uspavank, koledniških pesmi, ki so v njihovi predelavi dobile novo, bolj akademsko podobo. Danes se melodije številnih rock in pop skladb naslanjajo na ljudsko in klasično glasbo. Tako je Sting v skladbi Russians uporabil skladbo Sergeja Prokofjeva, Billy Joel v pesmi This night temo Beethovnove sonate, Elvis Presley pa je svoj It's now or never povzel po napolitanski skladbi O sole mio.

 

Večja skupina instrumentalnih glasbenikov predstavlja orkester. Tako imamo lahko tamburaški orkester, pihalni orkester, najštevilčnejši in najbolj kompleksno pa je sestavljen simfonični orkester, saj so v njem zastopana glasbila vseh akustičnih oziroma izvajalskih kategorij: kordofoni, aerofoni, membranofoni, idiofoni, godala, trobila, pihala, glasbila s tipkami, tolkala, brenkala ... Simfonični orkester, kot ga poznamo danes, se je razvil postopno in je skozi stoletja rasel po številčnosti in zastopanosti glasbil.

 

Orkestri so glede na profile glasbenikov lahko profesionalni (stalni zaposleni prejemajo plačo), ljubiteljski in projektni (zasedba je lahko vsakokrat nova, z novimi člani). Naštej nekaj slovenskih orkestrov.

<NAZAJ
>NAPREJ54/248