Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Ustvarjanje in poustvarjanje na slovenskih tleh od začetka protireformacije

Za osrednjeslovenske dežele je leto 1598 prelomno leto, ki je zaznamovano z uradno ukinitvijo in prepovedjo protestantizma ter z začetkom protireformacije.

V Ljubljani je tedaj mesto knezoškofa zasedel Tomaž Hren, ki je bil zelo naklonjen glasbeni umetnosti in je pripomogel k izvajanju koncertov, ki so bili na visoki ravni, v ljubljanski stolni cerkvi in v škofijski rezidenci.

 

V Ljubljani ustanovijo tudi jezuitski red (1597) in Ljubljanski jezuitski kolegij, kjer naj bi učenci pridobili široko izobrazbo, tudi znanja iz glasbe (slednja so bila namenjena predvsem učencem nižjega socialno-ekonomskega statusa).

 

Ta je učence uvajal v glasbo, zlasti v petje, instrumentalni pouk pa je bil precej manj poudarjen in bolj v domeni aristokratov. O pomembnosti jezuitskega kolegija govori tudi dejstvo, da je večina slovenskih skladateljev pridobila svojo izobrazbo prav na tem kolegiju: Janez Krstnik Dolar, Gabriel Plavec, Jurij Hočevar, Marijan Čadež, Jakob Labassar ...

Leta 1701 je začela delovati Academia Philharmonicorum Labacensium, ki se je skozi stoletja razvila v današnjo Slovensko filharmonijo.

Na katerem nekdanjem slovenskem bankovcu je upodobljena stavba Slovenske filharmonije? Odgovor poišči v literaturi in na spletu.

Opera, najpomembnejša in najpriljubljenejša zvrst baročne posvetne glasbe, je v 18. stoletju dosegla tudi notranjeavstrijske dežele. Že od leta 1736 so potekale precej živahne operne predstave, največ v Trstu, nato v Gradcu, Celovcu, Gorici in Ljubljani.

Notranjeavstrijske dežele so spoznale opero razmeroma pozno, ko se je ta zvrst že nagibala v rokoko in zgodnji klasicizem. Ko se je uveljavljala na slovenskem ozemlju, je bila tako sprejemljivejša za širši krog poslušalcev in gledalcev. Bogata operna dejavnost je na koncu pripeljala do nastanka prve opere v slovenskem jeziku, Belin (1780).

<NAZAJ
>NAPREJ118/248