Popularna plesna glasba

Hip hop je izraz za vrsto različnih umetniških javljanj: za istoimensko glasbo, za ustvarjanje grafitov na javnih površinah, za stil uličnega plesa breakdance (poleg hip hopa uporabljajo plesalci za glasbeno podlago tudi funk) in tako imenovani turntablizem, ki vključuje številne spretnosti DJ-manipulacije zvoka. Na nastanek hip hop glasbe so vplivali funk, reggae, R & B, disko, predvsem pa glasbeno-estetska miselnost newyorških getov, v katerih so živeli temnopolti Američani in priseljenci iz Latinske Amerike. Izraz hip hop je pogosto uporabljan kot sopomenka rapu (značilno ritmično poudarjeno izgovarjavo besedil), čeprav vokalni part za hip hop glasbo ni nujno potreben. Namesto rapanja se lahko pojavi mnogo drugih tehnoloških in vokalnih elementov (beatboxing, scratching = praskanje) in tako dalje. Hip hop glasba je predvsem zaradi izraznih možnosti, ki jih ponuja rapanje, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postala popularna po vsem svetu.

Glasbene zvrsti, ki so vplivale na EDM, so disko, elektronska glasba, pop, sint-pop, post-punk, predvsem pa so nato tudi same zvrsti vplivale druga na drugo. Med slogovnimi značilnostmi zvrsti trance, techno, house in njihovih številnih podzvrsti so zelo majhne razlike, ki jih najlažje opredeljuje izkušen poslušalec te glasbe. Problematično je dejstvo, da nekatere skladbe vsebujejo tudi elemente drugih zvrsti in da je glasbena industrija iz želje po zaslužku vsako najmanjšo različico poimenovala z novim imenom. Če primerjamo na primer glasbeni slog Bacha in Vivaldija, ki sta bila oba baročna skladatelja, so bile razlike v njunih delih mnogo večje in bolj očitne, kot so razlike med breakbeatom, dubstepom, acid housom, funkstepom, postdiscom – pa vseeno niso bile tako pikolovsko poimenovane in kategorizirane. Tudi tovrstna manira je odsev našega časa.

Razlike med posameznimi glavnimi slogi EDM, ki jih lahko hitro slušno zaznamo, so sicer jasno opredeljene. House je nastal v začetku osemdesetih let 20. stoletja v Chicagu in je nekoliko počasnejši od techna, ki se je razvil konec istega desetletja v Detroitu. Trance se je pojavil v devetdesetih letih 20. stoletja v Nemčiji, drum and bass, ki sodi med najhitrejše plese, pa v devetdesetih letih 20. stoletja v Angliji. Razlika med njimi je v osnovnih ritmičnih vzorcih (kdaj zaigra bas boben "noga" in kdaj kakšno drugo tolkalo), sicer pa gre povsod za relativno minimalistično glasbo. Techno v osnovi ves čas izžareva enako (visoko) energijo zvoka, osredotočen je na ritmično pulziranje in je vsebinsko bolj statičen od preostalih zvrsti. Ponavljajoča se glasba se spreminja počasi in neopazno. Trance se bolj posveča melodiji in se nekoliko manj ponavlja. V kontekstu plesnega dogodka lahko dojamemo trance kot samostojno skladbo, saj navadno poteka v stopnjevanju in predstavlja zgodbo z vrhuncem. Zato je nekako bolj primerna za poslušanje kot za ples. Od naštetih zvrsti je house najstarejši in ima, če se tako izrazimo, nekoliko več duše, saj se je med drugim razvil tudi pod neposrednim vplivom disca, soula in funka. Ker nastaja že skoraj štiri desetletja, je doživel več modifikacij kot preostale zvrsti. Na YouTubu poišči glasbene primere in jih med seboj primerjaj. Namig: trance – Sasha: Xpander, Cascade: Transcend; techno – Dave Clarke – Thunder, CJ Bolland: Chamargue; oldschool jungle – Prodigy: Everybody in The Place, acid house – Orbital: Chime, drum and bass – The Qemists – Stompbox, Ozma – Censored VIP.