Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Začetki popularnih glasbenih zvrsti v Sloveniji

Slovenska glasbena terminologija je na področju popularne glasbe nejasna, saj je popularnost in zabavnost posameznih skladb težko predvideti vnaprej. Tudi pomenske razlike med izrazi pesem, popevka in šanson (francosko) ali song so zelo majhne in jih s figo v žepu prilagajamo hipnim potrebam muzikološke interpretacije.

Slovenska glasba, namenjena množicam, se večinoma prilagaja tujim vzorom. Avtorji posnemajo uspešnice in že preverjene estetske formule za uspeh. Z aranžiranjem in posnemanjem tujih skladb je nastala večina naše danes zimzelene popularne glasbe, ne pa vsa. Kaj je plod izključno slovenske muzikalne invencije? Označi pravilni odgovor!

{slovenska_narodnozabavna_glasba;slovenska_rock_glasba;slovenska_glasba_za_big_band;slovenska_punk_glasba;slovenska_popevka}

Zvrst narodno-zabavne glasbe je v Sloveniji nastala leta 1953 z ustanovitvijo ansambla bratov Avsenik, pomembno je k tej zvrsti doprinesel tudi ansambel Lojzeta Slaka. Njihov slog v Sloveniji posnema okoli 500 ansamblov. Kolikšno število skladb so ustvarili do leta 2000? {12000;3500;6700;9000;15600}

Dopolni imena nekaterih slovenskih narodno-zabavnih ansamblov. Veseli planšarji, Fantje s Praprotna, Štirje kovači , ansambel Mihe Dovžana, Henček in njegovi fantje, Štajerskih sedem, Zadovoljni Kranjci, Dobri znanci , ansambel Franca Miheliča, Alpski kvintet.

Mnogo slovenskih popularnih glasbenih zvrsti se je razvilo ob spodbudah ali pod okriljem RTV Slovenija. Radio je gojil glasbo za otroke in spodbujal njen nastanek z izvedbami svojega otroškega pevskega zbora (radijski urednik in skladatelj Janez Bitenc je avtor skoraj ponarodele pesmice Kuža pazi ). Za Big Band RTV Slovenija je bilo ustvarjenih ogromno jazzovskih in drugih zabavnih skladb. S tem ansamblom je do zdaj najvidnejše uspehe dosegel skladatelj in dirigent Jože Privšek (Nad mestom se dani, Vozi me vlak v daljave). RTV je od leta 1962 osrednji promotor Slovenske popevke , organizator številnih glasbenih prireditev in glasbenih oddaj, predvsem pa zbiralec slovenske glasbe, ki je shranjena v obsežnem fonotečnem arhivu.

 

V petdesetih letih 20. stoletja, ko se je v ZDA pojavil rock 'n' roll, je bila v Sloveniji najbolj masovno izvajana narodnozabavna glasba. Šele dobro desetletje pozneje so rock glasbo začeli izvajati tudi domači glasbeniki. Sprva so izrazito posnemali tuje skladbe in bili rockerji bolj po instrumentalnih zasedbah kot po glasbeni vsebini, ki je nosila predznak pop glasbe ali R & B. Med prvimi skupinami so bili Mladi levi, Kameleoni, pozneje pa progresivni skupini Buldožer in Na lepem prijazni (NLP). Rockerski zvok je le postopno postajal trši. Leta 1977 se je s skupino Pankrti pojavil punk, leta 1979 pa še heavy metal s skupino Pomaranča. Pop, ki se je v osemdesetih odmaknil od šansonskega pridiha prve generacije slovenskih popevk, so prve predstavljale skupine Hazard, Gu gu, Rendez vous.

<NAZAJ
>NAPREJ215/248