Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Glasbeniki v izobraževanju in znanosti

Študij glasbe obsega številna znanja in spretnosti. Z nekaterimi se mladi glasbeniki soočajo že v otroštvu, z drugimi pozneje, v okviru specializiranega učnega načrta. V splošnem lahko glasbeno izobraževanje delimo na več področij:

 

1.      učenje izvajanja glasbe z glasbili, samostojno ali v skupini,

2.      petje s pomočjo različnih vokalnih tehnik,

3.      branje in zapisovanje not,

4.      poslušanje in analitično razumevanje glasbe,

5.      improvizacija pri instrumentalni igri ali petju,

6.      komponiranje in aranžiranje glasbe v okviru stilnih zakonitosti,

7.      poznavanje kulturnih in zgodovinskih glasbenih okoliščin,

8.      ocenjevanje glasbe in glasbene izvedbe (kritika),

9.      razumevanje odnosov med glasbo in drugimi vedami ali umetnostmi.

 

Poveži nekatere učne predmete glasbenega področja z zgoraj omenjenimi kategorijami znanja. Posamezen predmet se navadno navezuje na več kategorij hkrati, kljub temu poskušaj najti najbolj smiselno povezavo. Pred posamezni predmet vpiši ustrezno zaporedno številko.

3 solfeggio
3 a vista igra
7 etnomuzikologija
3 generalbas
9 akustika
6 harmonija
6 instrumentacija
1 korepetiranje
9 sociologija kulture
2 vokalna tehnika
3 partiturna igra
6 orkestracija

Medtem ko so nekateri tehnični ali izvajalski predmeti v osnovi ozko usmerjeni, so vede, kot so glasbena estetika, pedagogika, glasbena didaktika ali psihologija, široko usmerjene in se dotikajo vseh področij glasbe, hkrati pa tudi zunajglasbenih vsebin.

Pomembni slovenski klasično šolani glasbeniki so navadno tudi pedagogi v sklopu slovenskega in tujega glasbenega šolstva. Med izvajalci-solisti je bil naš najbolj priznani violinist Igor Ozim dolgoletni profesor v Nemčiji, flavtistka Irena Grafenauer je poučevala na Mozarteumu v Salzburgu. Slovenska »prva dama črno-bele tipkovnice«, Dubravka Tomšič -Srebotnjak, poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo; pozavnist Branimir Slokar poučuje v Nemčiji, tako kot tudi skladatelj Uroš Rojko…

Katerega leta je bila ustanovljena prva javna glasbena šola pri nas?

 

Katere ustanove najbolj vplivajo na oblikovanje slovenskega glasbenega dogajanja?

<NAZAJ
>NAPREJ225/248