Če obiskuješ koncerte popularne glasbe, verjetno poznaš »off beat« učinek, kjer bobnar v fortissimu igra na nepoudarjene dobe, po navadi na dva bobna hkrati, da je učinek čim večji. Poslušaj odlomek Dies Irae iz Verdijevega Rekviema. Katero glasbilo v orkestru ob prvi ponovitvi uvodnih dveh taktov prevzame vlogo »off beata« (glasbilo v fortissimu samostojno odgovarja celotnemu orkestru)?

Vsi taki učinki pripomorejo k dramatičnosti glasbenega dela. Tako Verdi uporablja izredno hitro zaigrane lestvice in tremolo v godalih. Godalci igrajo tremolo na enem samem tonu tako, da lok zelo hitro premikajo gor in dol. Takšno ponavljanje istega tona je na klavirju zelo težko izvesti, zato na njem, kakor tudi na drugih inštrumentih, raje igramo {trilčke;Trilčke seveda igrajo tudi godala, medtem ko je v klavirski literaturi izredno hitro ponavljanje istega tona res redko uporabljeno. Srečamo ga na primer v delih F. Liszta, ki pa je bil tudi sam izjemno virtuozen pianist.}, kjer se izmenjujeta dve tonski višini. Poleg vsega naštetega pa dramatičnost povečuje tudi {ostinatni ton;Ostinatni ton je držani ton, po navadi vezan z ligaturami čez več taktov, preostali glasovi pa se gibajo.}.

Kdo ga izvaja?

Ob Rossinijevi smrti je Verdi hotel organizirati skupinsko delo, kjer bi vsak izmed skladateljev skomponiral del Rekviema. Žal pa pogosto, predvsem med umetniki, skupinski projekti zelo hitro propadejo. Tako je Verdi svoj Rekviem dokončal pozneje, ob {Manzonijevi;Alessandro Manzoni je bil italijanski pesnik in romanopisec, najbolj znan po romantičnem zgodovinskem romanu Zaročenca. Verdi je Manzonija kot umetnika občudoval, z Rekviemom pa se je častno poklonil njegovemu spominu.} smrti. Prvič je bil izveden v katedrali sv. Marka v Milanu, in sicer pod skladateljevo taktirko ob prvi obletnici Manzonijeve smrti. Takoj je postal izredno priljubljen in tako, poleg Mozartovega Rekviema, postal največkrat izvajano večstavčno sakralno vokalno-instrumentalno delo.