povzetek

Klasicizem je obdobje v umetnosti, ki se je začelo sredi 18. stoletja in izzvenelo v prvih desetletjih 19. stoletja.

Joseph Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart in Ludwig van Beethoven so skladatelji tega zlatega obdobja evropske klasične glasbe. Vsi trije so delovali na Dunaju, zato jih poznamo pod imenom dunajski klasiki.

Klasicistični skladatelji so se zgledovali po antični in renesančni umetnosti in pri komponiranju so poudarjali skladnost vsebine z obliko.

V nasprotju s kontrastno dinamiko baroka (forte – piano) v tem obdobju zasledimo postopna naraščanja in pojemanja zvočne jakosti (crescendo – decrescendo).

Družbene spremembe izrazito vplivajo na dostopnost glasbe širšemu krogu poslušalstva, saj se ta z dvorov seli v meščanske salone, kavarne in koncertne dvorane.

Nove glasbene oblike, ki so nastale v klasicizmu, so: sonata, godalni kvartet, koncert in simfonija.

Sonata je večstavčna instrumentalna glasbena oblika, ki jo izvajata eden ali dva solistična inštrumenta. Navadno jo sestavljajo trije ali štirje samostojni stavki:

1. stavek (hiter) v sonatni obliki;

2. stavek (počasen) pesemska oblika ali téma z variacijami;

3. stavek ima plesni (menuet) ali šaljivi (scherzo) značaj;

4. stavek (hiter, živahen) v obliki rondoja ali v sonatni obliki.

Godalni kvartet je glasbena oblika za dve violini, violo in violončelo. Praviloma je štiristavčen in ima enako zgradbo kot sonata.

Avstrijski skladatelj Joseph Haydn (1732–1809), imenovan tudi »oče simfonije in godalnega kvarteta«, je zadnjemu določil obliko, ki se je kot standardni vzorec ohranila še dolgo v 20. stoletje.

Primerjaj partiture godalnih kvartetov iz treh različnih stoletij.


18. stoletje	19. stoletje	20. stoletje