Vloge:

Tamino bi moral rešiti Pamino, hčer kraljice noči, ki jo je Sarastro ugrabil; pri tem mu pomagata čarobna piščal in ptičar Papageno s panovo piščaljo in zvončki. Vendar Tamino v Sarastru odkrije modrost in človečnost, zato s Pamino prestopita na njegovo stran.

Gozd. Tamino, čeden princ, se med lovom izgubi v oddaljeni deželi in zdaj ga preganja velika kača. Ko od utrujenosti skoraj omedli, ga v zadnjem trenutku najdejo tri dame, služabnice Kraljice noči, in ubijejo kačo. 

Tamino si opomore, pojavi pa se Papageno, ptičar, ves ovit v perje. Poje o svojem poklicu in kako si želi žene ali vsaj dekleta. Princu se pohvali, da je on ubil kačo in ga rešil. Pridejo tri dame in Papagenovo laž kaznujejo tako, da mu zaklenejo usta, Taminu pa pokažejo sliko mladega dekleta Pamine, hčere Kraljice noči. Tamino se takoj zaljubi vanjo, a mu Kraljica noči pove, da jo je ugrabil njen sovražnik Sarastro. Princa prosi, naj reši njeno hčer, v zameno pa se lahko poroči z njo. Ko Kraljica odide, tri dame Taminu podarijo čarobno piščal, Papagenu, ki ga bo spremljal, odstranijo ključavnico in ga obdarijo s čarobnimi zvončki.

Dame naročijo trem dečkom, naj jima kažejo pot do Sarastrovega domovanja. 

V Sarastrovi palači. Papageno najde Pamino v trenutku, ko jo nadleguje pohotni črnec

Monostatos, Sarastrov suženj. Ta se ustraši Papagenove ptičje zunanjosti in zbeži. Dekle izve, da je Tamino zaljubljen vanjo, in odide s Papagenom. 

Vhod v svetišče modrosti. Trije dečki privedejo Tamina pred neko svetišče in mu obljubljajo, da bo lahko rešil Pamino le, če se ne bo spremenil. 

Pri srednjih vratih svetišča se pojavi svečenik in prepriča Tamina, da Sarastro ni zloben in da žensk ne bi smeli jemati resno. Ko svečenik odide, Tamino zaigra na svojo čarobno piščal v upanju, da bo priklicala Pamino in Papagena. Melodija prikliče mnogo čarobnih zveri, ki prevzete poslušajo njegovo igranje. Tamino sliši Papagenove piščali in sledi zvoku.  Pamina in Papageno, v iskanju Tamina, padeta v Monostatosove kremplje. Papageno ju reši s svojimi čarobnimi zvončki, zaradi katerih se jima črnec sploh ne more približati. Tedaj pa se prikaže sam Sarastro. Pamina prizna, da je želela pobegniti, ker se ji je Monostatos vsiljeval.

Sarastro ji vse odpusti, pove pa ji, da se ne more vrniti k materi, saj potrebuje moškega, ki jo bo vodil k modrosti. 

Monostatos privede ujetega Tamina. Ta prvič vidi svojo ljubezen in jo takoj objame.

Sarastrovi privrženci so ogorčeni, Monostatos pa hoče okriviti Tamina, a ga Sarastro kaznuje.

Ljubimca morata, preden se poročita, prestati težke preizkušnje. 

II. DEJANJE

Palmov gaj.  Sarastro in svečeniki se dogovorijo, da bo Tamino nasledil Sarastra in se poročil s Pamino, če bo opravil naloge, ki mu jih bodo naložili. Preizkusiti hočejo tudi njegovega spremljevalca.

Dvorišče pred svetiščem. Tamino in Papageno vstopita v svetišče. Ker Papageno noče sodelovati, pravi namreč, da ne potrebuje modrosti in znanja, mu Sarastro obljubi žensko, Papageno, če bo opravil preizkušnjo.

Njuna prva naloga je, da ne smeta spregovoriti z nobeno žensko. V temi se jima približajo tri ženske in ju poskušajo premamiti v pogovor. Papageno bi skoraj spregovoril, a mu Tamino to onemogoči. 

Vrt.  Monostatos se približa speči Pamini in jo želi poljubiti, takrat pa se prikaže Kraljica noči in ga odžene. Svoji hčerki da bodalo in ji naroči, naj z njim ubije Sarastra. Ko odide, se vrne Monostatos in grozi Pamini, da bo razkril zaroto, če se mu ne bo predala. V tistem trenutku vstopi Sarastro, ga nažene ter pomiri Pamino. 

Preddverje svetišča. Tamino in Papageno morata spet prestati preizkušnjo molčanja. Tokrat vstopi Pamina in poskuša ogovoriti Tamina. Ker se ji ta izmika, verjame da je ne ljubi več, zato obupana odide.

Papageno kljub prepovedi spregovori z neko starko, ki pa je v resnici mlado dekle. 

Piramide. Svečeniki so prepričani, da bo Tamino prestal vse naloge. Sarastro loči Tamina in Pamino. Odideta, vstopi pa Papageno, ki igra na svoje čarobne zvončke in poje o svoji želji, da bi imel ženo. Spet se pojavi starka in mu ukaže, da jo mora prositi za roko, drugače bo za vedno sam.  Papageno ji ves nejevoljen obljubi, da ji bo zvest. Starka se nemudoma spremeni v lepo Papageno, a jo svečeniki odženejo. 

Vrt. Trije dečki vidijo Pamino, kako si hoče vzeti življenje – to ji preprečijo tako, da jo prepričajo, da bo kmalu videla svojega ljubega. Rešijo tudi Papagena, ki se hoče obesiti, ker ni blizu svoje drage. Spomnijo ga na čarobne zvončke in z njimi prikliče Papageno. 

Mračni oboki. Tamino v kraju, polnem nevarnosti, s pomočjo čarobne piščali varno pripelje sebe in Pamino skozi ogenj in vodo. 

Pred svetiščem. Kraljica noči, njene služabnice in Monostatos poskušajo vdreti v svetišče modrosti, a jim to ne uspe in so poslani v večno noč.

V svetišču modrosti. Sarastro in svečeniki slovesno pozdravijo mladi par, ki je opravil težke preizkušnje. Pojejo hvalo Taminu in Pamini, njunim nalogam in bogovom.

Sporočilo opere je naravnano proti tuji nadoblasti in poveličuje slovenstvo. Tri boginje (Ceres, Pomona in Flora) v prispodobi slovenskega naroda častijo Belina (staroslovanski bog svetlobe – sonca) in se postavijo po robu "trinogu" Burji (negativen lik v prispodobi nadoblastnika), ki si jih hoče pokoriti.

Tri nimfe: Ceres, Flora in Pomona  v čolnu veslajo na otok, kjer na žgalnem oltarju v čast bogu Belinu darujejo svoje prinesene darove. Obred jim prepreči "ta hude vetr" Burja, ki od njih zahteva, naj častijo njega, in ne Belina. Ker ga nimfe ne ubogajo, se Burja maščuje z bliski, gromom, ognjem, vetrom in točo, čemur sledi popolno razdejanje. Uniči vse, tudi oltar boga Belina. Boginje se razbežijo. Nastopaški Burja se šopiri kot zmagovalec in ponovno zahteva, da ga morajo častiti. Nimfe se mu odločno uprejo. V prošnji se zatečejo k Belinu. Ta se pojavi na sončnem vozu in prežene Burjo. Ko Belin vidi, kako se nimfe potrto ozirajo po uničenem otoku, z zlatim dežjem oživi cvetlice, drevje, trte, klasje. Vse naenkrat bogato obrodi. Nimfe se veselijo sadov ter se s hvalnico zaobljubijo Belinu. Nimfe (prispodoba slovenskega naroda) častijo Belina (slovenska bit, jezik), kar jim preprečuje Burja ("trinog", tujec). Hrepenenje po lastni svobodi odločanja jih kljub nepremagljivi in superiorni oviri (tuji oblastnik) pripelje k uporu za vsako ceno. Ne glede na posledice na koncu zmagajo.

Mozart, Wolfgang Amadeus: Uvertura v opero Le Nozze di Figaro (Figarova nova svatba), libreto: Lorenzo Da Ponte po Beaumarchais, KV 492, dirigent Sir Neville Marriner, Ambrosian Opera Chorus (dirigent John McCarthy), solisti van Dam, Hendricks, Raimondi, Popp, Baltsa, lloyd, Palmer, Baldin), Academy St. Martin-in-the-Fields (vodja Iona Brown), Čembalo: John Constable, solisti, Philips, London 1985