LUDWIG VAN BEETHOVEN (1770–1827)

Za Beethovna je bila glasbena pot neizogibna, saj sta bila njegov dedek in oče dvorna glasbenika. Oče ga je večkrat nasilno vzgajal v glasbenika, ker je v njem videl vir zaslužka za družino.

Med obiskom na Dunaju je mladi Ludwig s svojim igranjem navdušil Mozarta, pri katerem naj bi se učil, vendar ga je že po dveh tednih smrt njegove mame napotila nazaj v Bonn, kjer je prevzel skrb za svoja mlajša brata. Po vnovični vrnitvi na Dunaj je postal Haydnov učenec, na skrivaj pa se je učil še pri drugih. Na Dunaju je slovel s svojo nadarjenostjo za improvizacijo in virtuoznostjo na klavirju.

Ludwig van Beethoven je iz klasicizma prevzel nekatere klasične oblike: simfonijo, koncert, klavirsko sonato in godalni kvartet, ki jih je zelo razširil – Simfonija št. 3, Eroica, je na primer dvakrat daljša kot preostale simfonije. Seveda pa je skladbam dodal širino tudi v drugem pomenu besede, na primer v smislu izraznosti in orkestracije.