Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Fran Gerbič je glasbo študiral v Pragi, kjer se je izpopolnjeval v
solopetju in kompoziciji. Prvo obdobje svojega življenja je tako preživel v
tujini, kjer je bil znan operni pevec. Zaslužen je za oblikovanje poklicnega slovenskega
opernega gledališča. Bil je tudi direktor ljubljanske Glasbene matice. Znan
je po svojih samospevih, zborovskih in klavirskih skladbah, simfonični glasbi
ter operi Kres, ki vsebuje narodno tematiko in oriše življenje na tedanjem slovenskem podeželju.
Davorin Jenko je poznan predvsem po svoji ponarodeli skladbi Lipa (besedilo Miroslav Vilhar), ki se
še danes pogosto izvaja na pogrebih, saj s simbolom zime in pomladi poslušalce
opomni na krog življenja. Poznan je tudi kot avtor nekdanje slovenske
narodne himne Naprej, zastava slave,
za katero je besedilo napisal pesnik Simon Jenko.
Viktor Parma se je šolal v Trentu in na Dunaju, kjer je študiral
pravo. Ker se je rodil v Trstu, je bil močno povezan z italijansko kulturo in s
tem z romantično in veristično opero. Obvladal je mnogo inštrumentov, zlasti
violino. Njegove znane opere in operete so Urh,
grof celjski, Zlatorog, Stara pesem,
Caričine Amazonke, Nečak in Zaročenec v škripcih in Ksenija.