Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

IGOR STRAVINSKI (1882–1971)

Igor Stravinski, sin operne pevke in opernega pevca, se je rodil v Rusiji in se pri devetih letih začel učiti igranja na klavir, harmonijo in kontrapunkt v Sankt Peterburgu. Kmalu je prišel v stik z Nikolajem Rimskim-Korsakovom, ki ga je začel zasebno glasbeno poučevati. Z učiteljem je stkal trdno vez, ki je trajala vse do njegove smrti.

 

Na svoji poti je Stravinski spoznal koreografa in baletnika Sergeja Djagileva, s katerim sta sodelovala polnih 20 let. Pred izbruhom druge svetovne vojne se je skladatelj preselil v ZDA, kjer je tudi umrl. Velja za osrednjega neoklasicističnega skladatelja med obema vojnama. Je prvi skladatelj, ki je v orkester vključil klavir in temeljito prevetril ustaljeno obliko baleta.

 

Prvič se je mladi skladatelj na odru resno predstavil z baletom Ognjena ptica, ki je bil zasnovan na podlagi ruske ljudske legende z mešanico orientalskega duha in skladno orkestracijo. Uspeh ga je spodbudil k temu, da je spisal še drugi balet, Petruška, in pozneje revolucionarni balet Pomladno obredje.

 

 

Drugo ustvarjalno obdobje Stravinskega ustreza 20. in 30. letom 20. stoletja, ki ga muzikologi imenujejo klasično obdobje. Skladatelj se je ustalil v kompozicijskem slogu in želel združiti klasične prvine z novostmi. Nastali so balet Pepelka in Apollo, opera Mavra, in Simfonija psalmov. Stravinski je vnovič stopil v stik z Djagilevom, ki mu je prinesel neizdana dela italijanskega mojstra Giovannija B. Pegolesija. Skladatelj naj bi jih preoblikoval, kar mu je mojstrsko uspelo. Takšno delo je tudi balet Pulcinella.

 

V starosti 70 let se je začel zanimati celo za dodekafonijo, ki jo je vpletel v svoje zadnje kompozicije, posvečal pa se je tudi cerkvenim delom. Umrl je v New Yorku, pokopali pa so ga v Benetkah.

 

BÉLA BARTÓK (1881–1945)

Béla Bartók je najpomembnejši madžarski skladatelj 20. stoletja. Že v času študija ga je pritegnila madžarska ljudska glasba in pozneje je ravno zato prepotoval domovino, kjer je zbral na tisoče ljudskih pesmi. Obdelano ljudsko glasbo je uporabil v svojih kompozicijah in tako ustvaril svoj skladateljski slog. Skladatelja so v času njegovega življenja pogosto zavračali, saj njegove glasbe niso razumeli. Le nekaj let po njegovi smrti pa so ga že sprejeli kot enega najbolj priljubljenih sodobnih skladateljev.

 

Skladba Koncert za orkester je njegovo najbolj priljubljeno delo in se lahko kosa s Pomladnim obredjem Igorja Stravinskega ali Klasično simfonijo Sergeja Prokofjeva.

<NAZAJ
>NAPREJ44/115