Leta 1895 sta brata Lumière posnela in predvajala prvi kratki film. Tudi na tej premieri v Parizu je bila prisotna glasba, ampak iz popolnoma praktičnih razlogov – njen namen je bil, da preglasi ropotanje projektorja.
Po tem letu so nastajali nemi filmi, kjer so bile pomembne samo podobe. Kljub temu je običajno film spremljal pianist ali celo majhen ansambel. Ti so igrali v živo in preigravali znane in zabavne melodije. Sčasoma so začeli svojo glasbo prilagajati dogajanju in vzdušju v filmu. Takšen primer so filmi {Charlieja Chaplina;Charlie Chaplin je bil velika zvezda nemih filmov. Tudi ko se je pojavil zvočni film, dolgo ni bil pripravljen v njem spregovoriti. To je storil šele leta 1940 v filmu Veliki diktator (The Great Dictator). V njem je odigral kar dve vlogi – vlogo diktatorja, ki veliko govori, in sicer predvsem nesmisle, ter vlogo judovskega brivca, ki pa ves čas molči.}.
Leta 1927 so posneli prvi zvočni film Sonny Boy. Film in glasba v njem še nista bila popolnoma usklajena. Po pojavu zvočnega filma so se začeli zavedati, da je treba čim bolje sinhronizirati podobe in zvok. Tako je nastala nova glasbena oblika – filmska glasba.
Že v začetku je ta glasbena oblika pritegnila veliko skladateljev in tudi marsikaterega simfonika. Med zgodnjimi glasbenimi filmi najdemo tudi filmske upodobitve gledaliških glasbenih oblik. To je imelo tako svoje prednosti kot tudi slabosti. Dobro je bilo, da so glasbenike, pevce in plesalce morali najeti samo enkrat, spodbudili so zanimanje za to glasbo, po drugi strani pa si je vse manj ljudi ogledalo te predstave v živo v glasbenih ustanovah.
Katere izmed spodaj naštetih glasbenih oblik prištevamo med gledališke glasbene oblike?
Filmi tako danes vsebujejo: