Oglejmo si bistvena odkritja, ki so omogočila razumevanje zgradbe atoma.
Britanski fizik Joseph John Thomson je leta 1897 odkril elektrone ter razmerje med nabojem in maso elektrona. Zmotno pa je mislil, da je pozitiven naboj enakomerno porazdeljen po celotnem atomu, v njem pa so negativni delci - elektroni.
Novozelandski znanstvenik Ernest Rutherford je leta 1911 odkril, da sta pozitivni naboj in skoraj vsa masa atoma v njegovem zelo majhnem osrednjem delu (atomskem jedru), okoli katerega se gibljejo elektroni.
Danski fizik Niels Bohr je leta 1913 predvidel, da elektroni krožijo okoli jedra brez izgube energije le po določenih tirnicah (orbitah). Lahko pa tudi prehajajo med tirnicami. Pri prehodu elektrona med tirnicami pride tudi do energijskih sprememb.
Britanski fizik James Chadwick je leta 1932 odkril, da so v atomskem jedru poleg pozitivnih protonov tudi nevtroni, ki so brez naboja.
Danes vemo, da elektroni ne krožijo okoli jedra na tirnicah, temveč lahko le ugotovimo verjetnost nahajanja elektrona v nekem območju okoli jedra.
Pozitivni naboj je v osrednjem delu atoma. |
Ernest Rutherford |
|
Elektroni krožijo okoli jedra po tirnicah brez izgube energije. |
Niels Bohr |
|
V atomskem jedru so poleg protonov tudi nevtroni. |
James Chadwick |
|
V atomu so negativni delci − elektroni. |
Joseph John Thomson |