Sile med molekulami so šibke v primerjavi z ionskimi, kovalentnimi ali kovinskimi vezmi. Pri povezovanju molekul je pomembno, ali so molekule polarne ali nepolarne. Povezujejo se lahko med seboj nepolarne molekule, polarne molekule in polarne molekule z nepolarnimi molekulami. Sile med nepolarnimi molekulami imenujemo disperzijske sile. V nepolarni molekuli lahko nastane v kratkem času dipol, nastali dipol povzroči dipol v drugi molekuli. Ta cikel se ponavlja. Sile med polarnimi molekulami imenujemo orientacijske sile. Molekule se medsebojno usmerijo in privlačijo z nasprotnimi poli. Sile med polarnimi in nepolarnimi molekulami imenujemo indukcijske sile. Polarna molekula povzroči (inducira) dipol v nepolarni molekuli.
Pri obravnavi sil med posameznimi molekulami moramo upoštevati vse tri vrste privlačnih sil: disperzijske, orientacijske in indukcijske sile. Molekulske ali van der Waalsove vezi (imenovane po nizozemskem fiziku Johannesu D. van der Walsu) so seštevek vseh privlačnih sil med molekulami. V močno polarnih molekulah prevladujejo orientacijske sile, pri drugih pa največ prispevajo k molekulskim vezem disperzijske sile. Na moč vezi med molekulami vpliva število elektronov v molekuli. V večjih molekulah, z velikim številom elektronov, se lažje inducirajo kratkotrajni dipoli in molekulske vezi so močnejše.
Večina organskih in mnogo anorganskih snovi tvori molekulske kristale. V molekulskih kristalih so gradniki molekule (npr. I2, S8, CO2, naftalen, C10H8) ali atomi (npr. Ar in Kr). Ogljikov dioksid, argon in kripton tvorijo molekulske kristale le pri dovolj nizki temperaturi.
V kristalih so molekule ali atomi povezani z molekulskimi vezmi. Molekulski kristali so krhki, imajo nizka tališča, nekateri sublimirajo (npr. I2, CO2).
Ovrednotite trditev.
Med molekulami, katerih model je prikazan na sliki, delujejo dipol-dipol interakcije.