Spoznali smo, da lahko množino snovi izračunamo bodisi iz mase bodisi iz števila delcev snovi.
| $n=\frac{m}{M}=\frac{N}{N_\rm{A}}$ |
Zdaj lahko napišemo še enačbe, ki povezujejo maso, molsko maso in število delcev v snovi.
| $m=\frac{N \cdot M}{N_\rm{A}}$ | $M=\frac{m \cdot N_\rm{A}}{N}$ | $N=\frac{m \cdot N_\rm{A}}{M}$ |
| Masa |
Molska masa |
Število |
Oglejmo si računski primer. Kolikšna je masa 100 molekul vode?
Računske naloge so lažje rešljive, če si najprej izpišemo podatke (poleg števila molekul potrebujemo tudi molsko maso vode in Avogadrovo konstanto) in iskano veličino.
Odgovor: 100 molekul vode ima maso 2,99·10−21 g.
Rešimo še eno računsko nalogo, v kateri bomo iz dane mase izračunali število delcev.
Koliko molekul je v 2,00 g plinastega fluora?
Računske naloge so lažje rešljive, če si najprej izpišemo podatke (poleg mase potrebujemo tudi molsko maso fluora in Avogadrovo
konstanto) in iskano veličino.

Odgovor: V 2,00 g fluora je 3,17·1022 molekul.
Prikazan vzorec aluminija (ploščica na foliji) ima maso 15,0 g. Ugotovite molsko maso aluminija ter izračunajte množino in število atomov aluminija v danem vzorcu. Vse rezultate zaokrožite na tri zanesljiva mesta natančno.
M(Al) =
27,0
g/mol
n(Al) =
0,556
mol
N(Al) =
3,34
·1023