Nekatere fizikalne lastnosti halogenov
| F |
Cl |
Br |
I |
|
| Vrstno število |
9 |
17 |
35 | 53 |
|
Elektronska |
[He]2s22p5 | [Ne]3s23p5 |
[Ar]4s24p5 | [Kr]5s25p5 |
|
Prva ionizacijska |
1681 |
1251 |
1140 | 1008 |
| Elektronska afiniteta* (kJ/mol) |
−328 |
−349 |
−325 |
−295 |
| Tališče (°C) |
−220 |
−101 |
−7,2 |
2,8 |
| Vrelišče (°C) |
−188 |
−34 |
59 |
184 |
| Elektronegativnost | 4,0 | 3,0 | 2,8 | 2,5 |
Atomi elementov imajo sedem valenčnih elektronov, ki so razporejeni na orbitalah ns2np5. Do stabilne konfiguracije osmih elektronov jim manjka en elektron. V elementarnem stanju zato tvorijo dvoatomne molekule: F2, Cl2, Br2 in I2. Med molekulami halogenov so van der Waalsove privlačne sile. Najmočnejše se med molekulami joda, ki imajo največje elektronov. Zato ima jod med halogeni najvišje tališče in vrelišče in je pri sobni temperaturi trdna snov. Če atom halogena sprejme en elektron od atoma drugega elementa, nastane negativno nabit ion X−.
* Elektronska afiniteta je energija, ki se sprosti ali porabi, če en mol atomov v plinastem agregatnem stanju sprejme en mol elektronov.
Oksidacijska sposobnost halogenov je največja pri fluoru in nato po skupini pada: F2>Cl2>Br2>I2. Pri dodatku klorovice ali bromovice (razredčene vodne raztopine klora oz. broma) vodni raztopini jodidnih ionov nastane rjava raztopina joda. Če dodamo nastali raztopini malo nepolarnega topila, se to obarva vijolično. Molekule joda se bolje topijo v nepolarnem topilu kot v vodi.
Cl2(aq) + 2I−(aq) → I2(aq) + 2Cl−(aq)
Br2(aq) + 2I−(aq) → I2(aq) + 2Br−(aq)