Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Atomi nimajo naboja. Iz atoma pa lahko z oddajanjem ali sprejemanjem enega ali več elektronov nastanejo delci z nabojem − ioni. Če atom sprejme elektrone, nastane ion z negativnim nabojem, imenujemo ga anion. Če atom odda elektrone, nastane ion s pozitivnim nabojem, imenujemo ga kation. Naboj iona zapisujemo desno zgoraj ob simbolu elementa; najprej napišemo arabsko številko, nato pa še znak + (za kation) oziroma znak - (za anion).

Enoatomni kation imenujemo s slovenskim imenom elementa, ki mu v pridevniški obliki dodamo končnico "-ov" oziroma "-ev" ter besedo "ion" ali "kation". Pri enoatomnih kationih prehodnih in drugih elementov, kjer so možni ioni z različnimi naboji, pa naboj iona navedemo z nabojnim številom v okroglem oklepaju (Ewens-Bassettov sistem). Še vedno pa uporabljamo tudi navedbo naboja iona z oksidacijskim številom v okroglem oklepaju (Stockov sistem).

Oksonijev ion ima formulo H3O+, amonijev ion ima formulo NH4+.

Enoatomni anion imenujemo z modificiranim latinskim imenom elementa, ki mu v pridevniški obliki dodamo končnico "-idni" in besedo "ion" ali "anion". Dodamo lahko tudi zapis nabojnega števila v okroglem oklepaju (Ewens-Bassettov sistem), a ga pri preprostih anionih, ker je naboj iona nedvoumno določljiv iz položaja elementa v periodnem sistemu, običajno ne navajamo.

Izoelektronski delci so delci, ki imajo enako število elektronov. Med enoatomnimi izoelektronskimi ioni je največji tisti ion, ki ima najmanjše število protonov v atomskem jedru.

Ion in atom, iz katerega je ion nastal, nista enako velika. Velikost atomov izražamo z atomskimi polmeri (radiji), velikost ionov pa z ionskimi polmeri. Pozitivni ion (kation) je manjši kakor atom istega elementa. Negativni ion (anion) je večji kakor atom istega elementa.

Ionizacijska energija Ei je energija, ki je potrebna za odstranitev enega elektrona iz atoma ali iona plinastega elementa v njegovem osnovnem stanju. Za odstranitev prvega elektrona (najbolj oddaljenega od atomskega jedra in zato tudi najšibkeje vezanega) potrebujemo t. i. prvo ionizacijsko energijo Ei1. S periodnim sistemom lahko primerjamo prvo ionizacijsko energijo različnih elementov. Pri reprezentativnih elementih opazimo, da se prve ionizacijske energije po skupini navzdol manjšajo, po periodi desno pa večajo.

Prva ionizacijska energija kalija

Dopolnite besedilo, ki opisuje prvo ionizacijsko energijo kalija.

Prva ionizacijska energija kalija je energija, ki je potrebna za odstranitev enega elektrona iz atoma kalija. Ta elektron je v orbitali 4s . Pri tem nastane ion s formulo K +. Nastali delec ima elektrone v treh (napišite števnik z besedo) lupinah. Za velikost prve ionizacijske energije natrija, rubidija, kalcija in kalija velja (vstavite znak < ali >):
Ei1(K) < Ei1(Na),    Ei1(K) > Ei1(Rb),    Ei1(K) < Ei1(Ca).
<NAZAJ
>NAPREJ71/296