Glavni surovini za pridobivanje večine komercialnih polimerov sta nafta in zemeljski plin. Za proizvodnjo polimerov se po ocenah strokovnjakov porabi kar 7 % svetovnih zalog nafte in plina. Zaloge teh dragocenih surovinskih virov pa bodo v naslednjih 100 letih bolj ali manj izčrpane, zato se proizvajalci polimerov vse bolj usmerjajo v iskanje novih sinteznih poti, ki temeljijo na obnovljivih virih. Zlasti veliko pozornosti namenjajo uporabi biomase. Raziskave obnovljivih virov so usmerjene predvsem v uporabo koruze, sladkorne pese in semen, bogatih z oljem kot virov surovin za pridobivanje polimernih materialov. Uporaba biomase za proizvodnjo polimerov ima še eno veliko prednost, saj so iz biomase pridobljeni polimeri biorazgradljivi oz. jih je mogoče razmeroma enostavno reciklirati. Tako bi večja uporaba biorazgradljivih polimerov bistveno prispevala k manjši obremenitvi okolja z odpadnimi polimernimi materiali. Najbolj raziskan biopolimer je poli mlečna kislina (PMK). Iz koruze ali drugi sladkorjev najprej pridobijo D-glukozo, iz katere s fermentacijo pridobijo mlečno kislino (2-hidroksipropanojsko kislino). Iz poli mlečne kisline že proizvajajo biorazgradljive plastične vrečke.