Nafta in zemeljski plin sta po drugi svetovni vojni postala pomemben vir energije in pomembni surovini za proizvodnjo vrste snovi, brez katerih si težko predstavljamo naš vsakdan. Nafto in zemeljski plin črpajo iz notranjosti Zemlje. Sta zmesi spojin ogljika z vodikom. Te spojine imenujemo ogljikovodiki. Surova nafta je temna gosta tekočina. Nafto v rafinerijah z destilacijo ločijo na sestavine ali frakcije od zelo hlapnih (plin butan) do težko hlapnih (asfalt). To so surovine za druge snovi.
Približno 90 % svetovne proizvodnje nafte porabimo za gorivo. Preostalih 10 % nafte pa je surovina za petrokemično industrijo: za proizvodnjo plastičnih mas, snovi za premaze, umetnih vlaken, detergentov, zdravil in vrste snovi, s katerimi se pogosto srečujemo.
Surova nafta teče iz rezervoarja po ceveh skozi kotel, pri čemer se segreje in del ogljikovodikov izhlapi. Nastale pare ogljikovodikov vodijo v destilacijsko kolono, ki vsebuje hladilnik. Ogljikovodiki s podobnim vreliščem se utekočinijo v določenem temperaturnem intervalu.
Zemeljski plin je vedno bolj pomembno gorivo in tudi surovina v petrokemični industriji, podobno kot nafta. V Sloveniji je nahajališče zemeljskega plina v okolici Lendave.
V stolpih v rafineriji nafte se hlapi, ki izhajajo pri segrevanju iz nafte, ohladijo. Označene so višine, na katerih se v stolpu zmesi ogljikovodikov s podobnim vreliščem utekočinijo. Podana je tudi uporaba posameznih frakcij.