Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

VIZIRANJE IN PROPORCI

Viziranje je pripomoček pri risanju po opazovanju.

Slikar z viziranjem primerja določene razdalje - proporce - in si tako pomaga, da bo njegova risba čim bližje vizualni resničnosti.
Proporci so velikostna razmerja med posameznimi deli.

Kadar govorimo o proporcih človeškega telesa, govorimo o razmerju med posameznimi deli telesa, npr. višina glave v razmerju z višino telesa. Tudi glava človeka ima določene proporce.

Proporci so pomembni tudi v arhitekturi, v pravilnem ravnotežju prostora in oblike.

Zelo čiste, usklajene proporce najdemo v številnih oblikah v naravi. Priljubljen proporc v klasični estetiki je zlati rez, razmerje 1:1,618.

Primer zlatega reza pri spirali školjke

 

PORTRET IN KARIKATURA

Človekova glava ima obliko jajca z jasnimi proporci. Pri risanju glave si tako lahko pomagamo s krogi, ki jih nanizamo na vodoravno in navpično os glave, lahko pa tudi z mrežnimi črtami ali kako drugače.
Portret je upodobitev človeka v kiparstvu, slikarstvu, grafiki ali fotografiji.
Kadar umetnik upodobi samega sebe, govorimo o avtoportretu.
Velikokrat so slikarji ustvarjali tudi skupinske portrete.
Poleg veščine risanja, slikanja ali kiparjenja mora imeti likovni umetnik - portretist -, dobro razvit občutek za upodobitev značaja človeka. Skratka, za dobrega portretista ni dovolj, če zna z linijo, barvo ali kiparskim volumnom prikazati vizualno podobo portretiranca, pač pa mora njegova slika oz. kip izražati njegov značaj, psihološki profil, njegovega duha.

 

Rembrandt van Rijn, Mladostni avtoportret, 1627, olje na lesu

<NAZAJ
>NAPREJ34/125