Povzetek

Rembrandt, eden najpomembnejših baročnih slikarjev, je bil rojen leta 1606 v Leidnu kot osmi od devetih otrok. Njegov oče je bil mlinar, mati pa pekova hči.
Že zgodaj se je odločil, da bo slikar in tako je že leta 1625 ustanovil s prijateljem Janom Lievensom lastno slikarsko delavnico. Bil je nadarjen in uspešen, zato je kmalu začel dobivati naročila za portretiranje bogatejših naročnikov. Kljub temu, da mu je delo dobro teklo, je leta 1656 zašel v dolgove in bankrotiral. Glavne teme njegovih slik in jedkanic so zgodovina in portreti, tudi avtoportreti. Mnoge izmed zgodovinskih slik in litografij prvič prikazujejo umetniško predelane svetopisemske prizore in legende. Nekaj slik in jedkanic predstavlja krajino in žanrske prizore.
Rembrandt se je rad portretiral, saj je ustvaril kar okoli petdeset barvnih avtoportretov in dvajset jedkanic in risb. Posebej v začetku svoje kariere je pogosto na sebi študiral različna čustvena stanja. Posebej zanimiv je njegov Mladostni avtoportret, na katerem je umetnikov obraz obrnjen proti senci, stran od mehke svetlobe, ki se je prelila čez njegovo desno lice.
Umrl je leta 1669 v Amsterdamu.