Potem ko je čas renesanse v 16. stoletju uporabljal manj kiparskega okrasja na stavbah, je pozneje, v obdobju baroka, kiparsko okrasje zopet dobilo večji pomen. Kipi so zasedli niše v fasadah, obdali stebre, oplemenitili stopnišča in druge dele stavb.
|
Bazilika svetega Petra v Rimu, 1506-1626 |
Naj še omenimo zanimiv pojav v arhitekturnem kiparstvu na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Zanj je značilno reliefno okrasje na pročeljih stavb, na ograjah, stopniščih in drugih notranjih prostorih. Okrasje ima povečini elegantno stilizirane, vijugasto prepletene oblike, lahko pa ima tudi geometrijske vzorce. Umetnostno gibanje se imenuje secesija. Nastalo je na Dunaju, prepoznamo pa ga tudi na številnih stavbah v Ljubljani.
|
Claes Oldenburg, Dropped Cone, 2001, jeklo, poliester in les, na stavbi Neumarkt Galerie v Kölnu, Nemčija |