Vloga prebavil

Najpomembnejše naloge prebavil:
- sprejemanje hrane,
- kosanje in drobljenje hrane,
- skladiščenje hrane,
- redčenje, raztapljanje in kemijska razgradnja hrane,
- vsrkavanje hranilnih snovi in
- oblikovanje iztrebka.

Prebavila so lahko vrečasta oz. slepo zaprta ali cevasta. Živali z vrečastim prebavilom sprejemajo hrano in izločajo iztrebke skozi isto odprtino. Tak primer so nekateri ožigalkarji. Večina živali pa ima cevasto prebavilo. Zanj je značilno, da žival sprejema hrano skozi usta in izloča iztrebke skozi zadnjično odprtino. Posamezni odseki cevastega prebavila opravljajo določene naloge.
Shema vrečastega prebavila

Shema cevastega prebavila

Primer živali z vrečastim prebavilom	Primer živali s cevastim prebavilom
Morska vetrnica – venec ožigalk in ustno-zadnjična odprtina na sredini.	Ritmično gibanje prebavne cevi kolobarnika - maloščetnica in potiskanje hrane proti zadnjični odprtini.

Osnovna zgradba prebavil

Prebavna cev se začne z usti, ki so različno oblikovana. Npr. ožigalkarji lovijo svoj plen z vencem ožigalk, s katerimi omrtvijo plen in ga nato pogoltnejo. Spužve, školjke in vosati kiti precejajo vodo. Nekatere živali pogoltnejo celoten plen (npr. kače), nekatere ga razkosajo s čeljustmi (nevretenčarji) ali z zobmi (npr. vretenčarji, razen ptičev, ki imajo kljune). Hrana preide iz ust v želodec, kjer se zmelje in prepoji s prebavnimi sokovi in sluzjo. Hrana v obliki goste kaše iz želodca preide v črevo, kjer se najprej razgradi in nato vsrka v kri, ki hranilne snovi raznese po telesu. Zadnji del črevesa ima vlogo oblikovanja iztrebka. Iztrebek gre iz živali skozi zadnjično odprtino. Ob prebavni cevi so prebavne žleze, ki izločajo sluz, da hrana lažje drsi skozi prebavilo in prebavne sokove z encimi, ki kemijsko razgradijo hrano.

Deli prebavil: premakni besede v ustrezen okvirček. Ko pravilno razvrstiš vse besede, se pojavi napis 'Pravilno.'.