Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Hormonski sistem in živčevje

Hormonski sistem

Hormonski sistem imajo vsi mnogoceličarji, tudi rastline in glive. Hormonski sistem pri živalih so celice, ki izločajo hormone. Odziv celic na hormone je lahko zelo različen (odvisno od hormonov): celica začne rasti ali se deliti ali proizvajati neko snov. Nekatere celice, ki izločajo hormone, so združene v žleze. Te žleze izločajo v kri hormone, ki se nato prenašajo po vsem telesu. Za hormonski sistem je značilno, da deluje počasi (hormon doseže ciljne celice po nekaj sekundah ali šele nekaj urah). Hormoni ne delujejo na vse celice, temveč določeni hormoni delujejo le na tiste celice, katerih membrana jih spusti v celico.

Oglej si lego in pomen žlez z notranjim izločanjem pri človeku.

Kako hormoni pridejo od žlez do ciljnih celic in kakšni so učinki hormonov?

Primer delovanja hormonov - vpliv hormonov na rast

Živčevje

Živčevje imajo samo živali. Najpomembnejše lastnosti živčevja so hitro delovanje (od dražljaja, ki ga zaznajo čutila, do reakcije pride v zelo kratkem času, npr. nekaj desetink sekunde), krajši čas delovanja in usmerjen odziv na dražljaj (npr. če se opečemo v prst, umaknemo prst oz. roko od vira vročine).

Zgradba živčevja

Oglej si shematski prikaz živčevja različnih živalskih skupin.

Shematski prikaz živčevja ožigalkarja klobučnjaka. V primerjavi z ostalimi predstavljenimi živalmi ima meduza edina mrežasto živčevje, kar pomeni, da nimajo osrednjega živčnega sistema, temveč le večje število med seboj povezanih živčnih vozlov - ganglijev.
0311_zivcevje_ozigalkar.jpg<>Shematski prikaz živčevja ožigalkarja klobučnjaka. V primerjavi z ostalimi predstavljenimi živalmi ima meduza edina mrežasto živčevje, kar pomeni, da nimajo osrednjega živčnega sistema, temveč le večje število med seboj povezanih živčnih vozlov - ganglijev. 0311_zivcevje_ploski_crv_vrtincar.1.jpg<>Shematski prikaz živčevja ploskega črva vrtinčarja. Vrtinčarji imajo največjo koncentracijo živčnih vozlov v sprednjem delu telesa - glavi. 0311_zivcevje_mehkuzec_polz.jpg<>Shematski prikaz živčevja mehkužca polža. Mehkužci imajo dobro razvito živčjevje, ki ga predstavlja obžrelni ganglij in od koder vodita v zadnji del telesa dva para živcev.
0311_zivcevje_clenonozec_zuzelka.jpg<>Shematski prikaz živčevja členonožca žuželke. Možgane predstavljajo trije pari ganglijev, v vsakem telesnem členu je par vzdolžno in prečno povezanih gangljiev, kar živčevju daje videz lestve. Zaradi takega izgleda živčevja in njegove lege v trebušnem delu telesa žuželke, ga imenujemo lestvičasta trebušnjača. 0311_zivcevje_vretencar_riba.1.jpg<>Shematski prikaz živčevja vretenčarja ribe. Živčevje vretenčarjev velja za najbolj razvito. Delimo ga na osrednje in obkrajno živčevje. Osredji del živčevja predstavljajo možgani in v hrbtenici ležeča hrbtenjača. 0311_zivcevje_vretencar_clovek.jpg<>Shematski prikaz živčevja vretenčarja sesalca - človeka. V primerjavi z drugimi vretenčarji ima človek velike, dobro razvite možgane.

Izberi, kateri organski sistem ima hitrejši odziv.

<NAZAJ
>NAPREJ188/332