Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Ogrodje

Vsak organizem za premikanje potrebuje oporo. Organizmu daje oporo organski sistem, imenovan ogrodje. Poleg opore ima ogrodje vlogo varovanja organizma, zlasti mehkih notranjih organov, pred zunanjimi poškodbami.

Gibanje enoceličarjev

Enoceličarji nimajo pravega ogrodja. Običajno se premikajo z bički ali z migetalkami. Enoceličarji iz skupine korenonožcev – luknjičarke gradijo hišice iz apnenca. Skozi luknjice v hišici iztezajo panožice in se tako premikajo.


Migetalkar paramecij se premika z migetalkami (400-kratna povečava).

Primeri različnih korenonožcev - luknjičark, ki so jih nabrali na peščeni morski obali v Mjanmaru. Živali na sliki merijo od 0,1 do 3 mm.

Ogrodje mnogoceličarjev

Ogrodja mnogoceličarjev lahko ločimo na ogrodja brez trdnih delov in ogrodja s trdnimi deli.

Ogrodja brez trdnih delov
Za ogrodja brez trdnih delov je značilno, da telesu daje oporo napetost telesnih tekočin. Mnogocelične živali, ki imajo ogrodje brez trdnih delov, so npr. nečlenarji (ožigalkarji, ploski črvi in valjasti črvi). Tudi nekateri mehkužci imajo ogrodja brez trdnih delov. Tak primer so na primer hobotnice in goli polži.

Oglej si posnetek gibanja mehkužca hobotnice, ki ima na svojih okončinah (lovkah) priseske, s katerimi se prisesa na podlago in nato premakne trup. Hobotnice s priseski tudi lažje ovijejo plen, ki ga nato razkosajo s kljunu podobnim organom.

<NAZAJ
>NAPREJ196/332