Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Živali se razmnožujejo spolno, nekatere tudi nespolno.

Za nespolno razmnoževanje je značilno, da je dovolj en starševski osebek, iz katerega se razvije en ali več potomcev, ki so enaki svojemu staršu.

Potomca nespolnega razmnoževanja, enakega svojemu staršu, imenujemo klon.

Za spolno razmnoževanje je značilno, da sta potrebna dva starševska osebka, samec in samica, od katerih vsak prispeva polovico dednega materiala. Potomci so med seboj navadno različni.

Potomci spolnega razmnoževanja so kombinacija lastnosti obeh staršev.

Primer ribe celinskih voda - babuške, ki se razmnožuje spolno in nespolno.

Eden izmed načinov nespolnega razmnoževanja je brstenje. Zanje je značilno, da na starševskem osebku začne izraščati eden ali več potomcev, ki se nato odcepijo od starševskega osebka in živijo kot samostojen osebek. Ta način močno spominja na nespolno razmnoževanje nekaterih rastlin (npr. brstični ohrovt). Tudi potomci brstenja imajo enako dednino kot njihov starš.

Z brstenjem se razmnožujejo nekateri nečlenarji, npr.  trdoživnjaki (med katere uvrščamo tudi zelenega trdoživa) in nekatere vrste spužev.


Zeleni trdoživ

<NAZAJ
>NAPREJ214/332