Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Organizmi so med seboj povezani v prehranjevalne verige. Najpreprostejša prehranjevalna veriga je sestavljena iz rastlin in rastlinojedcev (npr. slon se prehranjuje s travo).

Več prehranjevalnih verig je povezanih v prehranjevalni splet.

Vir energije za obstoj in delovanje ekosistemov je svetlobna energija sonca, ki se po prehranjevalni verigi počasi izgublja.

Snovi se prenašajo v prehranjevalnem spletu.

Proizvajalci svetlobno energijo sonca pretvorijo v kemično energijo, vezano v hranilnih snoveh. Hranilne snovi trošijo potrošniki, ki so lahko rastlinojedci, ki hranilne snovi privzemajo neposredno od proizvajalcev, ali mesojedci, ki hranilne snovi privzemajo od rastlinojedcev. Potrošnike, ki se prehranjujejo s proizvajalci in potrošniki, imenujemo vsejedci. Z odmrlimi živimi bitji se prehranjujejo razkrojevalci, ki hranilne snovi razkrojijo v mineralne snovi, ki so potrebne proizvajalcem. S tem je krog kroženja snovi sklenjen.

Organizme v ekosistemu lahko prikažemo v obliki piramide biomas, ki pa se glede na ekosisteme lahko močno razlikujejo.

Pretok energije lahko prikažemo v obliki energetske piramide.

Koliko hrane rastlinskega izvora je potrebno, da pridelamo kilogram mesa

Da vzredimo piščanca do velikosti dveh kilogramov, potrebujemo približno 20 kg rastlinske hrane (npr. žita). Tako imamo po osmih tednih, kolikor traja vzreja piščanca, na voljo približno 2 kilograma piščančjega mesa. Iz tega si lahko pripravimo npr. deset obrokov.

Če bi si pripravili hrano iz hrane za piščanca, bi si lahko spekli 20 kilogramov kruha, iz katerih bi si lahko pripravili približno sto obrokov, kar desetkrat več obrokov, kot če bi jedli samo piščanca.

Ta poenostavljena razlaga je podana za lažje razumevanje, koliko snovi se izgubi med pretokom iz enega organizma v drugega.

Koliko hrane pridelamo na površinsko enoto

Koliko hranilnih snovi letno proizvede hektar gozda

Koliko kisika sprosti drevo

<NAZAJ
>NAPREJ259/332