Zemlja privlači ozračje, ki nas obdaja. Posledica teže zračne plasti nad nami je zračni tlak. Zračni tlak je odvisen od:
nadmorske višine,
deleža vodnih hlapov.
Zračni tlak se med kraji razlikuje. Običajno znaša približno 1010 mbar. Zrak vedno prehaja z mesta z višjim tlakom na mesto z nižjim tlakom. Gibanje zraka imenujemo veter.
Če balon napolniš z zrakom, povišaš tlak v balonu. Ko balon izpustiš, gre zrak iz balona v okoliški zrak.
Vetrokazi nam pokažejo hitrost vetra. Smer vetra nam
pove, iz katere strani piha. Po tej smeri tudi poimenujemo veter. Hitrost vetra merimo z vetromeri in podajamo v kilometrih na uro (km/h) ali metrih na sekundo (m/s).Kadar piha veter premočno, zaprejo cestni, zračni in vodni promet. Prometni znak na sliki opozarja, da piha veter z leve strani.
Veter človek že od nekdaj izkorišča. V preteklosti je postavljal mline na veter, danes postavljamo vetrne elektrarne, ob njem pa se lahko tudi zabavamo.
Kadar veter piha z veliko hitrostjo, je lahko tudi nevaren. Naredi velike valove, podira drevesa in hiše.