Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

V preteklosti se je človek prehranjeval kot lovec in nabiralec. Sčasoma se je naučil gojiti rastline, ki jih je potreboval za lastno prehrano pa tudi za prehrano živali, ki jih je udomačil.

Poljedelstvo se je začelo razvijati s pojavom kulturnih rastlin. Takrat se je človek začel stalno naseljevati, kajti kulturne rastline rastejo samo na posebej pripravljenih in negovanih tleh. Človek je postal poljedelec, pozneje tudi živinorejec. Udomačil je nekaj živali in jih pasel tam, kjer zemlja ni bila primerna za poljedelstvo.

Živali, ki jih je gojil, imenujemo domače živali. Danes jih gojimo zaradi mesa, mleka, kože, dlake in gnoja.

Danes večino hrane pridelamo na kmetijah ali velikih farmah. Ljudje smo razvili različne pasme živali in različne sorte rastlin, ki so naštete v spodnji razpredelnici. Danes gojimo tudi veliko rastlin, ki prvotno niso uspevale pri nas, ampak so jih prinesli iz drugih dežel (npr.: krompir, koruza, paprika ...).

S pravilnim delovanjem in poseganjem v naravo smo dolžni ohraniti pestrost kulturnih rastlin.
Na Zahodu je danes velik problem vzreja živali za hrano - meso. Za vzrejo le-teh potrebujemo tudi velike količine rastlinske hrane. Pomembno je, da s pravilnim ozaveščanjem ljudi pripomoremo k zmanjševanju količine mesa v prehrani. 
Usnjene izdelke in krzno pa lahko nadomestimo z drugimi naravnimi in umetnimi materiali.

Človek je za prehrano vzgojil veliko sort rastlin in pasem živali ter s tem pripomogel k veliki pestrosti v svoji prehrani. Posledica tega je tudi daljša življenjska doba človeka, kajti pred razvojem vseh sort in pasem se je prehranjeval dokaj enolično.

<NAZAJ
>NAPREJ220/291