Povzetek

Sonce ogreva kopno in vodo. Voda se počasneje segreva in tudi počasneje ohlaja kot tla na kopnem, zato je pozimi ob morju topleje kot na celini.

Površinske vode (jezera, morja) so večji del leta najtoplejše pri vrhu, proti dnu pa je voda vedno hladnejša, to pa zato, ker se voda segreva od zgoraj.

Topla voda z gladine in hladna z dna se ne premešata, ker ima topla voda manjšo gostoto in ostaja na površju. 
Razmisli, kaj se dogaja  pozimi, ko je temperatura zraka nižja od temperature vode?

Vodo, ki jo segrevamo pri dnu, se segreje tudi pri vrhu in ima približno enako temperaturo po vsej globini. To pa zato, ker se najprej segreje spodnja plast vode. Gostota te plasti se zaradi raztezanja zmanjša, zato se dviguje. Tako voda nenehno kroži in se meša.

Za koliko se snovi na soncu segrejejo, je odvisno tudi od njihove barve. Najbolj se segrejejo črni predmeti, najmanj beli. Zato poleti raje nosimo svetla oblačila, pozimi pa si nadenemo tudi temnejša.

Ljudje sončno energijo izkoriščamo v vsakdanjem življenju za toplotno ogrevanje hiš, napajanje avtomobilskih in ladijskih motorjev, napajanje baterij pri kalkulatorjih, tabličnih računalnikih, namiznih in uličnih svetilkah.