Osnovni namen kmetijstva je pridobivanje hrane. Kmetijstvo delimo na poljedelstvo in živinorejo.
Intenzivno kmetijstvo je tisto, ki želi doseči čim večji pridelek in zaslužek. Gojijo samo eno vrsto rastlin ali živali. Temu pravimo monokultura.
Zato uporabljajo sodobno tehnologijo oz. mehanizacijo (traktorji, kombajni ...), umetna gnojila in škropiva (kemikalije, izdelane v tovarnah) in nove vrste semen, ki jih znanstveniki v laboratoriju dobijo s križanjem različnih organizmov (pridelki so večji in bolj odporni) in sodobne znanstvene ugotovitve.
Nasprotje od intenzivnega kmetijstva sta integrirana pridelava in ekološka pridelava. Tako pridelana hrana je bolj naravna in zato bolj zdrava. Čeprav je dražja, je med potrošniki čedalje bolj priljubljena.
Integrirana pridelava:
- uporaba hlevskega gnoja in škropiv naravnega izvora, omejena uporaba umetnih,
- uporabljajo stare vrste semen,
- ohranja se biološka pestrost.
Ekološka pridelava:
- izkorišča naravne vire (sonce, naravna gnojila, prst) in spoštuje naravne zakonitosti (podnebje, vreme, vode),
- uporablja sodobna znanstvena odkritja, ki so okolju in organizmom prijazna,
- ni uporabe umetnih gnojil in škropiv,
- prispeva k visoki biološki pestrosti vrst.
Ekološko pridelani izdelki morajo imeti posebne oznake.
Na sliki: oznaka ekološko pridelanih izdelkov v Evropski uniji.