Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Vezalno priredje

Kadar enakovredne stavke med seboj povežemo z veznikom in, pa ali ter, pravimo, da smo jih povezali v vezalno priredje.

V vezalnem priredju dejanja oziroma stanja zgolj naštejemo. Npr.:
Uživali smo v vožnji. Občudovali smo reko Volgo.
↓
Uživali smo v vožnji in občudovali reko Volgo.

Dogodka v vezalnem priredju lahko potekata istočasno ali neistočasno, tj. drug za drugim. Npr.:

Uživali smo v vožnji  
in občudovali reko Volgo.
 ↓  ↓ 
dogodka potekata hkrati
Poklicali smo taksi
in se odpeljali proti mestu.
 ↓  ↓
najprej
potem

Vezalno priredje najpogosteje izrazimo z veznikom in. Veznik pa je slogovno (pogovorno) zaznamovan, veznik ter pa uporabljamo predvsem takrat, kadar se želimo izogniti ponavljanju veznika in.

Pred vezalnim veznikom (in, pa, ter) vejice ne pišemo, razen če pred njim ne stoji vrinjeni stavek. Npr.:

Uživali smo v vožnji,
ki je trajala več ur,
 in občudovali reko Volgo.
   ↓  
   vrinjeni stavek  

Protivno priredje

Kadar stavka v priredno zloženi povedi izražata nasprotje, razliko ali pa eden od njiju pomeni izjemo, govorimo o protivnem priredju. V priredno zloženi povedi nasprotje oziroma neskladje med stavkoma izražamo z vezniki vendar, toda, ampak, temveč, marveč, a, ali, pa. Npr.:
Pot je bila izjemno dolga. Nanjo smo se odpravili z avtomobilom.
 ↓
Pot je bila izjemno dolga, a smo se nanjo odpravili z avtomobilom.

Z veznikom pa lahko izrazimo tudi dva dogodka, ki se med seboj razlikujeta. Npr.:

Vodič nam je pokazal znamenitosti, vaščani pa so nas pogostili s tradicionalnimi jedmi. 

Eden od dogodkov lahko pomeni tudi izjemo, kar izrazimo z veznikom samo/le. Npr.:

Prepotoval sem skoraj vso Evropo, le Skandinavije še nisem videl. 

Pred protivnimi vezniki (vendar, toda, ampak, temveč, marveč, a, ali, pa; samo, le) stoji vejica.

Sedaj pa kritično presodi, kako dobro si usvojil cilje tega poglavja.

Razmisli in naredi načrt, kako bi lahko svoje znanje dopolnil, izboljšal.

<NAZAJ
>NAPREJ150/547