Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Kaj je značilno za besedilno vrsto ocena? Izberi drži, če je trditev pravilna, in ne drži, če je napačna.

Trditev Drži Ne drži
Tvorec ocene je strokovnjak za področje, o katerem piše.


Če oceno napiše kak umetnostni kritik, sodi njegova ocena med umetnostna besedila.


Ocena je (običajno) subjektivno besedilo.


V oceni predstavimo svoje pozitivno ali negativno mnenje.


Ker gre za naše osebno mnenje, ni treba navesti argumentov.


Včasih je del ocene tudi nebesedni del (npr. zvezdice).


Kako dobro si odgovoril na trditve? Svoje odgovore primerjaj s povzetkom.

Ocena je neumetnostno besedilo, v katerem sporočevalec predstavi svoje (pozitivno ali negativno) mnenje o npr. filmu, knjigi, dogodku ipd. in ga utemeljuje z dokazi. Sporočevalec tvori oceno, da bi vplival na naslovnikovo mnenje. Na začetku navede osnovne podatke (npr. naslov filma/knjige/prireditve, ime in priimek režiserja/avtorja, kje in kdaj je delo izšlo ipd.) in strnjeno obnovi zgodbo (vsebino). V jedru predstavi svoje mnenje in dokaze zanj. Ker gre za osebno mnenje, je ocena običajno subjektivno besedilo.

Jezikovna sredstva, s katerimi izrazimo subjektivnost, so uporaba 1. osebe množine, raba vrednotenjskih besed (besednih zvez), raba čustveno slogovno zaznamovanih besed (besednih zvez).

Včasih je del ocene tudi nebesedni del (npr. zvezdice, številke), s katerim sporočevalec, ki je sicer strokovnjak za področje, na katerega spada ocena, ovrednoti ocenjevano. Najpogosteje ocene beremo oz. slišimo v javnih občilih in na spletnih straneh.

O sklepalnem razmerju govorimo, kadar prvi del zveze (beseda, stavek, poved) izraža neko dejstvo ali podatek, v drugem delu pa je predstavljen sklep, ki smo ga iz tega dejstva izpeljali. Kadar sta v poved povezana dva stavka, govorimo o sklepalnem priredju. Vrstnega reda stavkov ni mogoče zamenjati (obrniti). Tipični veznik sklepalnega razmerja je torej (redkeje zatorej). Pred sklepalnima veznikoma torej in zatorej pišemo vejico.

Sedaj pa kritično presodi, kako dobro si usvojil cilje tega poglavja.


Razmisli in naredi načrt, kako bi lahko svoje znanje dopolnil, izboljšal.

<NAZAJ
>NAPREJ195/547