ZELIŠČAR – POKLIC PRIHODNOSTI?
V Ajdovščini je usposabljanje za zeliščarje končala tretja skupina, jeseni po certifikat

Zdaj so se prvič usposabljali tudi brezposelni, izobraževanje pa jim je financiral zavod za zaposlovanje. Na izobraževanje so bili napoteni tisti kandidati, ki so imeli že precej neformalno pridobljenega znanja, izkušenj, vizijo in konkretne cilje. Ena izmed njih, Bernarda Repič, prebivajoča v Danah pri Sežani, je brez zaposlitve že enajsto leto. »Apatična zaradi tega nisem, ni pa vedno lahko, ko za štiričlansko družino s svojimi prihodki skrbi le mož. Kljub temu mojima otrokoma ničesar ne manjka: sem bolj skromna, znam se obrniti in postoriti marsikaj. Z zelišči se ukvarjam, a ne poklicno. Ko sem ostala brez službe, sem se temu področju odločila še bolj posvetiti. Rada bi pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo za zeliščarja in pozneje kaj iz tega tudi iztržila,« opisuje svoje načrte.

»Vračam se k naravi. Ko sem bila še zaposlena, je bilo to težko, saj si bil ves dan v službi. Zdaj je drugače. Zelišča nabiram in predelujem. Želeč si, da bi v prihodnje imela veliko njivo, razmišljam, da bi zelišča lahko gojila in jih tudi prodajala. Pol hektara bi bilo za začetek že dovolj,« meni Repičeva. Trg na Krasu in Vipavskem je za to kulturo precej okrnjen zaradi brezposelnosti.

Helena Furlan, organizatorka izobraževanja Ljudske univerze Ajdovščina, pritrjuje, da so od udeležencev usposabljanj zahtevali aktivno sodelovanje. »Že med programom se jih spodbuja, da pokažejo, katero znanje imajo, da nevidno postane vidno. Imamo pisna preverjanja znanja, pripravljamo različne tradicionalne izdelke ter v naravi prepoznavamo in nabiramo rastline. To je zagotovo velika prednost tega programa,« poudarja.

Do zdaj so izvedli tri usposabljanja, ki se jih je udeležilo okoli 35 ljudi, prav vsi, prijavljeni v postopek pridobitve certifikata, so bili uspešni. »Zeliščar ni tako preprosto postati, kot si mogoče kdo misli. Znanje se gradi na dolgi rok, saj mora dobro poznati širok nabor rastlin in njihove lastnosti za pridelavo. Imeti mora dober finančni načrt, zagotovljene kupce in površine za pridelavo, orodje, sadilni material ... Med drugim mora vedeti, kako bo zelišča prideloval ali nabiral, upoštevati mora zakonodajo, zagotavljati kakovost in še marsikaj. Poleg tega mora biti pripravljen na vseživljenjsko učenje, kar pa ni težava, saj so naši zeliščarji zelo vedoželjni,« ugotavlja Furlanova.

Prirejeno po: Katja Željan. 2014. Zeliščar – poklic prihodnosti? Delo.