William Shakespeare: Romeo in Julija

V katero zvrst bi lahko besedilo uvrstil, če ne bi imelo navedenih didaskalij in dramskih oseb? Izberi pravilni odgovor.

Roman.

Proza.

Povest.

Poezija.

Balada.

Dramatika.

Kje se dogodek dogaja? Označi v besedilu.

PETI PRIZOR
Prav tam.
Pri Capuletovih.
JULIJA nastopi.

JULIJA: Devet je bilo, ko je dojka šla;
v pol ure, je dejala, da se vrne.
Ga ni našla? – To ne. – O, hroma je!
Za sle ljubezni naj bile bi misli,
hitrejše stokrat bolj od sončnih žarkov,
kadar s temotnih holmov noč pode:
zato golobje vozijo ljubezen,
zato je jadrni Kupid krilat.
Zdaj sonce je na višku dnevne poti
in od devetih so minile tri
debele ure – nje pa ni nazaj.
Da čut ima in toplo mlado kri,
urno kot žoga bi vzletavala:
beseda moja bi jo vrgla k ljubčku,
njegova k meni sem:
a človek star se vidi nam mrtvak,
kot svinec je okoren in težak.
O, bog, tu je!
/…/
JULIJA: No, mamka – kaj, otožna? Če novica
je žalostna, veselo jo povej,
če dobra, le kaziš prijetno glasbo,
ko jo igraš s tem skisanim obrazom.
DOJKA: Vsa trudna sem, dajte, da si odsopem:
bole me vse kosti! To sem se gnala!
JULIJA: Da bi imela ti moje kosti
in jaz novico tvojo! – No, govori,
daj, draga dojka, prosim te, govori.
DOJKA: Jezus, ta sila! Hip bi potrpeli!
Ne vidite, kako sem vsa iz sape?
JULIJA: Kako iz sape, ko imaš le sape,
da mi poveš, kako si vsa iz sape?
Izgovor tvoj je daljši od novice,
ki jo odlagaš s tem izgovorom.
Je dobra, slaba vest? To mi povej;
le to za zdaj, podrobnosti počakam.
Pomiri me: je dobro ali slabo?
DOJKA: Ej, nekaj posebnega ste si izbrali! Vi pa znate moža izbirati, vi! Romeo, ta pa ta! Seveda ima čednejši obraz kot kateri koli drug, ampak njegovo bedro je vsa bedra, in roka in noga in život – saj ni, da bi človek govoril, ampak vsemu temu ni primere: cvet kavalirstva ravno ni, ampak verjemite mi, da je krotak kakor jagnje. – Le tako naprej, deklica, in boga se boj. – Kaj, ali ste že po kosilu?
JULIJA: Ne, ne: vse to sem vedela že prej.
Kaj pravi o poroki? Hitro, kaj?
DOJKA: Joj, to me boli glava! Oh, ta glava!
Razbija, kot da hoče počiti.
Pa spet tu zadaj – o moj križ, moj križ!
Bog vam poplačaj, da me sem in tja
pošiljate, da gonite me v smrt!
JULIJA: Res, žal mi je, ko vidim, da trpiš.
No, zlata, zlata, zlata dojka, daj,
povej mi to, kaj pravi ljubi moj.
DOJKA: Vaš ljubi pravi kakor kavalir in vljuden in
prijazen, lep gospod, in da se ne zlažem, čednosten – kje pa je vaša mati?
JULIJA: Kaj, kje pa je moja mati? – I, doma,
Kje pa če biti? Čudno odgovarjaš!
»Vaš ljubi pravi kakor kavalir –
Kje pa je vaša mati?«
DOJKA: O Marička!
Tako ste silni? No, saj pravim, res;
je to mazilo za moj bolni križ?
Poslej sami prenašajte si pošte.
JULIJA: O, kaj besed! No, kaj de Romeo?
DOJKA: Kaj smete iti danes k spovedi?
JULIJA: Smem.
DOJKA: Tedaj pa ročno v celico k Lorenzu,
Tam čaka mož, ki vzame vas za ženo.
Zdaj kri zaljubljena vam sili v lica,
na to, kar še povem, vam zagore.
Vi v cerkev brž; jaz moram drugo pot,
po lestev, da vaš ljubi, ko bo mrak,
bo mogel splezati do ptičke v gnezdu.
Jaz robotam , da znoj mi lije revi,
vi pa se le pripravite za drevi.
No, jest grem, vi pa do Lorenza brata.
JULIJA: V največjo srečo! – Zbogom, dojka zlata.

Navedeno je, da se dogaja Prav tam. Za kateri prostor najverjetneje gre in po čem to sklepaš? Odgovori.

Zakaj meniš, da je napisano samo Prav tam.? Odgovori.

Kdo sta osebi, ki nastopata v prizoru? Zapiši ju.

{Julija;Dojilja;Dojka} in {dojilja;dojka;Julija}

Kakšen je njun odnos? Odgovori.

Zakaj dojilja nenehno toži, kaj vse jo boli, in sprašuje Julijo, kje je njena mati? Odgovori.