Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Valentin Vodnik je z osebnoizpovedno pesmijo Moj spomenik povzel ključne poudarke iz svojega življenja, hkrati pa je predstavil tudi svoj življenjski nazor. Kljub učenju in občudovanju kulture in jezika drugih narodov je ostal zvest slovenskemu izročilu. Zaradi duhovniškega poklica ne bo imel potomcev, a bodo, kot pravi v zadnji kitici, ki je napisana tudi na hrbtni strani Vodnikovega spomenika v Ljubljani, za njim ostale in nanj spominjale pesmi. Pesem vsebuje staro slovensko kitico iz 14. stoletja, ki se imenuje alpska poskočnica. Zanjo je značilna štirivrstičnica s prestopno rimo in amfibraško stopico. Poleg Vodnika je to kitico iz ljudskega slovstva v umetno pesem vnašal tudi Prešeren.