Ugotovili smo, da z elektromagnetom ne uspemo dvigniti plastične slamice, bakrene posode in lesene panjske končnice. Na likalnik in žebelj iz železa pa je delovala dovolj velika sila, da smo ju uspeli prestaviti v koš.
Sila, ki jo povzroča magnet ali elektromagnet, je magnetna sila.
Videli smo, da magnet privlači železo tudi, če se magnet in železo ne dotikata. Pravimo, da magnetna sila deluje na daljavo. Snovi, na katere deluje močna magnetna sila, imenujemo feromagnetne.
Opazili smo, da elektromagnet privlači feromagnetne snovi le, če po njem teče električni tok. To je pri prestavljanju bremen ugodno, saj lahko s prekinitvijo električnega toka magnetno silo kar izklopimo. Poznamo pa tudi trajne magnete. Ti so lahko različnih oblik.
Paličasti magnet |
||
Magnetna igla (magnetnica) |
||
Podkvasti magnet |
Trajni magnet dobimo tako, da ustrezno feromagnetno snov namagnetimo z drugimi močnimi magneti.
Vsak magnet ima severni in južni pol. Severni pol označimo s črko N (angleško north), južnega pa s črko S (angleško south). Severni pol enega magneta in južni pol drugega magneta se privlačita. Dva severna ali dva južna pola se pa odbijata. Ko večamo razdaljo med magnetoma, opazimo, da se magnetna sila med njima zmanjšuje.