Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

OKOLJSKI PROBLEMI STOJEČIH IN TEKOČIH VODA

Za onesnaževanje morske vode je v precejšnji meri odgovoren ladijski promet. Ladijski odpadki so lahko pomemben vir {patogenov;Vsebujejo bakterije in mikroorganizme, ki povzročajo bolezni.}, hranil in {strupenih snovi;Lahko so kemičnega, živalskega ali rastlinskega izvora.} ter lahko povzročajo veliko onesnaženje vode, kar se odraža tako na življenju v morju in morskem ekosistemu kot na zdravju ljudi. 

Pereč problem so tudi tako imenovane balastne vode oziroma neavtohtoni organizmi, ki se z njimi prenašajo. 

Za vzdrževanje prave stabilnosti med transportom morajo veliki tankerji in nosilci razsutega tovora zapolniti svoje tanke z ogromno količino balastne vode. Ko plovila na obali načrpajo balastno vodo, z njo načrpajo tudi bakterije, mikrobe, jajčeca in ličinke številnih živalskih vrst.

Ti organizmi se nato z ladjo vozijo po svetu, dokler ne dosežejo cilja, kjer jih skupaj z balastno vodo izlijejo v morje. Z izpustom balastne vode lahko ladje v pristanišče zanesejo neavtohtone organizme. Problematičen je tudi izpust neprečiščenih odpadnih voda s plovil, saj poslabšuje kakovost vode, povzroči pa lahko tudi patogeno onesnaženje rib in školjčišč. 

Organizmi, ki v novem okolju preživijo in so se sposobni razmnoževati, lahko povzročijo ekološko katastrofo, saj imajo marsikje velik vpliv na morsko biodiverziteto. Neavtohtoni organizmi so lahko s širjenjem bolezni resna grožnja zdravju ljudi. 

Morje je onesnaženo tudi s trdnimi odpadki. Največje takšno smetišče je {Pacific Trash Vortex;Po ocenah je velikost smetišča enaka površini ZDA. Skupna teža smeti naj bi znašala 100 milijonov ton. 90 % smeti predstavljajo plastični odpadki (plastične vrečke, plastenke in pokrovčki) ter stiropor, ki zelo počasi razpadajo. Pobiranje in sežiganje odpadkov ni najboljša rešitev, saj gorenje plastičnih odpadkov močno onesnažuje ozračje.}.

Razmisli, kakšne so posledice takega smetišča in kaj storiti, da se problem ne bi povečeval.

Katastrofalne posledice nastanejo ob razlitju nafte. Naftni madež se v zelo tankem sloju razlije po veliki vodni površini ter s tem preprečuje vnos kisika v morje.

<NAZAJ
>NAPREJ172/320