Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

POSLEDICE POPLAV

Poplave so ena izmed najhujših naravnih katastrof. Človeka in njegove dobrine ogrožajo {neposredno;Neposredno delovanje vodnega vala povzroča številne smrtne žrtve in spreminja površje, posredno poplave povzročajo veliko materialno škodo. Vodni val pogosto poškoduje cestno infrastrukturo, pretrga električno, plinsko, vodovodno in drugo napeljavo ter poškoduje objekte.} in {posredno;Zaradi poškodb na napeljavah in objektih lahko v okolje izhajajo nevarne snovi in pride do zastrupitev s kemikalijami in do izbruhov požarov. Pogosto pride do onesnaženja zajetij pitne vode, le-to pa poveča tveganje za izbruh bolezni, kot so kolera, griža ter malarija.}.

Kako lahko zmanjšamo nevarnost okužb zaradi oporečne vode?

Spodnje fotografije prikazujejo procese, s katerimi voda deluje na okolje v času poplav.

Države, ki so jih prizadele poplave, se soočajo z velikimi stroški za obnovo, v revnejših državah pa se soočajo tudi s pomanjkanjem hrane.
Pogostejše in manjše poplave pa so tudi koristne.

Med pozitivnimi posledicami poplav izberi tisto, ki ni tipična za Slovenijo.

UKREPI PRED POPLAVAMI

Nekatere metode preprečevanja poplav, kot so pogozdovanje, izdelava terasastih pobočij za upočasnjevanje toka vode, gradnja oddušnih kanalov za preusmeritev toka vode in gradnja nasipov, je poznana že iz antičnega obdobja.

Delta projekt

Dandanes so v mnogih državah vzpostavljeni {ukrepi pred poplavljanjem rek;Velika Senska jezera (Siene Grands Lacs) so sistem zadrževalnikov vode, ki zmanjšujejo nevarnost poplav v Parizu. London je zavarovan s sistemom zapornic na reki Temzi, ki se dvignejo le, ko se gladina morja dvigne do kritične višine.} in morja. Največji in najbolj zapleten sistem za zaščito pred poplavami je {Delta projekt;Sistem protipoplavnih nasipov in zapornic na ustjih rek Ren, Maas in Šelda, s katerimi po katastrofalnih poplavah Severnega morja leta 1953 skušajo zaustaviti vdor razburkanega morja v notranjost Nizozemske.}.

 

Kranjska stena (Savinja)
Ukrepe za zaščito pred poplavami glede na način delovanja delimo na {aktivne;Z aktivnimi ukrepi vplivamo na obliko in naravo pojava ter zmanjšujemo velikost in trajanje poplavnega vala. Mednje uvrščamo pogozdovanje, gradnjo vodnih zadrževalnikov, gradnjo visokovodnih nasipov, urejanje hudournikov in povirij rek, gradnjo oddušnih kanalov (Gruberjev prekop) in druge.} in {pasivne;S pasivnimi ukrepi se varujemo pred posledicami poplav. Ukrepi ne vplivajo na njihove vzroke, pač pa na zmanjšanje škode (na primer prostorsko načrtovanje, s katerim se prepoveduje gradnjo na poplavnih območjih, zaščita nepremičnin in podobno).}. 

Včasih so reke kanalizirali, vendar so s tem uničili tri temeljne funkcije vodotokov: zadrževanje vode, {biodiverziteto;Biodiverziteta ali biotska raznovrstnost je stopnja pestrosti vseh oblik življenja v nekem okolju in se nanaša na vrste, njihove genetske lastnosti in ekosisteme.} in samočistilno sposobnost. 

Na svetovnem spletu poišči ukrepe, ki bi zmanjšali poplavno ogroženost Ljubljane.

<NAZAJ
>NAPREJ175/320