Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Promet in prometni tokovi nekoč in danes

Sodobne vrste prometa so se začele razvijati z izumi, ki so sprožili industrijsko revolucijo. Do takrat je prevladoval vodni promet. Z iznajdbo parnega stroja, ki je poganjal ladje in lokomotive, se je začelo obdobje intenzivne gradnje železniškega omrežja, manj odvisnega od naravnih razmer (dostopnost vodnih poti, relief), predvsem pa je bila gradnja železnic bistveno cenejša od gradnje vodnih prekopov. Poleg tega je bilo potovanje z vlakom tudi precej hitrejše. Po slovenskem ozemlju je tekla glavna železniška povezava Dunaj–Trst, ki je bila dokončana leta 1857.

Hkrati z gradnjo železnic se je razvijal tudi pomorski promet, saj so parniki postali zelo primerni za prevoz potnikov in tovora tudi na daljše, čezoceanske razdalje (na primer povezava Evrope s Severno Ameriko).

Britanski parnik RMS Lusitania

Druga pomembna prelomnica v razvoju prometa je bila iznajdba motorja z notranjim izgorevanjem konec 19. stoletja, ki je omogočila razvoj in razmah avtomobilizma ter pozneje tudi letalskega prometa. Razmah in množični razvoj avtomobilizma je pomenil ključno spremembo v načinu življenja in gibanja ljudi, dostopnost naselij pa se je bistveno izboljšala z gradnjo cestnega omrežja. Z razvojem potniškega letalskega prometa po drugi svetovni vojni so postale povezave med celinami bistveno hitrejše in enostavnejše, blagovna menjava in mobilnost prebivalstva pa sta se skokovito povečali.

Razvoj prometa je tako pomembno vplival na prebivalstvo in gospodarstvo v svetu ter posledično na spremembo glavnih prometnih tokov med posameznimi deli sveta. S selitvijo proizvodnje v manj razvite dele sveta so se okrepili predvsem prometni tokovi v Azijo in iz nje, medtem ko je bila prej glavnina prometnih tokov vezana na najrazvitejše dele sveta in osredotočena na območji Sredozemlja in Atlantskega oceana.

V splošnem lahko rečemo, da slaba prometna dostopnost nekega kraja pomeni slabše možnosti za njegov gospodarski razvoj. Po drugi strani je v sodobnosti prav kakovostno prometno omrežje povečalo mobilnost prebivalstva in sprožilo odseljevanje ljudi s slabše razvitega podeželja v mesta, v razvitem svetu pa smo priča tudi močni suburbanizaciji.

<NAZAJ
>NAPREJ277/320